»Pacienti hodijo od vrat do vrat, prosijo in moledujejo, da bi jih kje sprejeli,« je izkušnje ljudi, ki so ostali brez zdravnika, opisal ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Pri možnosti izbire zdravnika se ni kaj bistveno spremenilo na bolje, opaža. Pri tem posebej opozarja na stiske staršev z novorojenčki, ki ne morejo do zdravstvene oskrbe. Ukrepi, ki bi te razmere izboljšali, bi bili dobrodošli. Da bi učinkovali in da ne bi z njimi povzročili novih težav, jih je treba sicer pazljivo pretehtati, je opozoril Sušelj.
Položaja prebivalcev, ki si v svojem kraju in okolici ne morejo izbrati osebnega zdravnika, vlada Roberta Goloba v reformnem zamahu zadnjega leta ni znatno spremenila. V zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so stavili na prenovo glavarinskih količnikov, s katerimi v osnovnem zdravstvu merijo obremenitve posameznega specialista oziroma ambulante. Da s tem ne bodo posegali v mejo, ob kateri prebivalci zdravnike izgubljajo že z upokojevanjem zdravnikov z večjim številom pacientov, je bilo jasno že v izhodišču. Naknadno se je izkazalo še, da trenutni pristop k nagrajevanju dodatnih vpisov ni zalegel. Manj kot dva meseca pred volitvami, ko je manevrskega prostora za razmislek in ukrepanje zelo malo, so težave prebivalcev brez zdravnika znova na mizi predstavnikov oblasti. V Levici so na ministrstvo za zdravje vložili pobudo za spremembo podzakonskih aktov, ki vplivajo na odklanjanje dodatnih vpisov.
Kakšne so razmere in kaj predlagajo
V poslanski skupini Levice so pri tem so citirali tudi podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na katere smo v našem časopisu opozorili nedavno. »Po poročanju Dnevnika je bilo na zadnji dan leta 2025 137.000 pacientov brez izbranega osebnega zdravnika. Leto prej jih je bilo 145.000,« so zapisali v obrazložitvi svoje pobude. Pri takem trendu bi prišli na ničlo šele leta 2042, so izračunali. Skrb zbuja tudi to, da se veča število ljudi, ki so vpisani v dodatne ambulante družinske medicine, so povzeli statistike. Predlagali so dve spremembi. Ambulanta družinske medicine bi lahko glede na njihov predlog zavrnila opredelitev zavarovancev le, če je v gravitacijskem območju zdravstvenega doma, ki je najbližji pacientovemu bivališču, drug zdravnik, ki še ne dosega meje 1348 glavarinskih količnikov. Če bi vsi zdravniki na območju dosegali mejo 1348 glavarinskih količnikov, bi pacienta v zdravstvu razporedili k zdravniku z najmanjšim številom glavarinskih količnikov, razen če bi vsi zdravniki na območju presegali državno povprečje glavarinskih količnikov. Spomnimo, da je to, kdaj omenjeno mejo zdravnik doseže, odvisno tudi od starosti njegovih pacientov.
V obdobju po prenovi glavarinskih količnikov, ki je prinesla drugačno izračunavanje obremenitev, so po podatkih ZZZS paciente dodatno opredeljevali predvsem tisti zdravniki, ki so povečali obseg svojega tima. Med zdravniki, kjer je bilo dodatnih vpisov več, so bili tudi tisti, ki so imeli sprva malo opredeljenih pacientov. Nasprotno pa so le redki zdravniki paciente vpisovali tudi potem, ko k temu niso bili več zavezani, čeprav je za takšno ravnanje zagotovljenih dodatnih 40 odstotkov sredstev v obliki dodatka k plači zdravstvenega delavca. »Tudi povečevanje števila opredeljenih oseb v dodatnih ambulantah za neopredeljene v zadnjem letu kaže na to, da zdravniki praviloma ne opredeljujejo nad mejo 1348 glavarinskih količnikov,« so nedavno izpostavili na ZZZS. V državi je medtem le še 65,3 tima družinske medicine, kjer paciente sprejemajo tudi na novo. Leto prej je to veljalo za 80,6 tima družinske medicine (nekatere ambulante ne delujejo v polnem obsegu).
V zdravniških vrstah kritike, ZZZS za učinkovitejše spodbude
V zdravniških vrstah aktualnemu predlogu oporekajo. V obstoječih razmerah je strokovno neutemeljen in za bolnike izrazito škodljiv, menijo v odboru za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije. Ambulante družinske medicine so že danes preobremenjene, so poudarili, kadrovski primanjkljaj je izrazit, administrativne obveznosti pa naraščajo. »Višja glavarina pomeni več pacientov v istem času, kar neposredno vodi v krajše obravnave, slabšo kakovost in prekinjanje kontinuitete oskrbe. Tak ukrep ustvarja le navidezen vtis boljše dostopnosti, bolnik bi zdravnika morda imel, do pravočasnega in ustreznega pregleda pa bi še težje prišel,« so posvarili. Družinska medicina se je po več letih začela postopoma krepiti tudi z vidika zanimanja mladih zdravnikov za specializacijo, so poudarili. Povečevanje glavarinskih obremenitev brez sočasnega sistemskega razbremenjevanja bo ta krhek trend hitro obrnilo v nasprotno smer, so ocenili v odboru, ki ga vodi Rok Ravnikar. Če želimo večjo dostopnost, bi potrebovali več zdravnikov in več podpornega kadra za nemedicinsko delo, so se zavzeli.
Kakšna bo uredba, s katero bo vlada določila letošnje okvire javnega zdravstva z obveznostmi vred, še ni znano. Za obravnavo pobude Levice je pristojno ministrstvo za zdravje, ugotavljajo na ZZZS. Vlada (šlo je za mandat Šarčeve vlade, op. p.) in sindikat Fides sta se s sporazumom dogovorila o minimalnih obremenitvah zdravnika specialista družinske medicine in pediatrije na primarni ravni, so spomnili, trenutna ureditev pa je opredeljena v vladni uredbi za leto 2025. Poleg spremembe ureditve so možni kratkoročni ukrepi še skrajšanje obdobja specializacije družinske medicine, opredeljevanje pri zdravnikih v 2. in 3. letniku specializacije (trenutno je mogoče šele v četrtem letu), prenos večjega dela kompetenc na diplomirane medicinske sestre in dodatno plačilo za dodatno opredeljevanje v obliki višje plače, so našteli. Prihodnje spodbude bi bilo smiselno usmeriti k dodatnim vpisom pacientov v rednih in ne v dodatnih ambulantah družinske medicine, menijo na ZZZS. Plačilo ure dela v dodatni ambulanti je vlada z nedavnimi spremembami sicer znižala z 268,63 na 200,41 evra bruto na tim, so omenili.