Ker bo ustavno sodišče javno predstavilo odločitev, bi lahko sklepali, da so ustavni sodniki posvetili vprašanju ustavnosti volilnega sistema v državni zbor veliko pozornosti, današnja odločitev pa bi potemtakem lahko tudi imela pomemben vpliv na slovenski politični sistem. Na podlagi posrednih informacij, ki smo jih včeraj zbirali ves dan, bi lahko upravičeno domnevali, da bodo ustavni sodniki namignili slovenski politiki, da je napočil čas za izpolnitev ustavne zaveze, da mora dobiti volilec na volitvah odločilen vpliv na izbor poslancev. To pa bi menda lahko dosegli le z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Ker je volilna zakonodaja izjemno pomembna za delovanje parlamentarne demokracije, ni pričakovati, da bi ustavno sodišče zadržalo izvajanje volilnega zakona.
Ustavno sodišče si je sicer za preučitev in odločitev v zvezi z volilno zakonodajo vzelo precej časa. Državni svet je leta 2015 kmalu po parlamentarnih volitvah vložil na ustavno sodišče zahtevo o presoji ustavnosti 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev ter več členov zakona o volitvah v državni zbor. Po dosegljivih informacijah je ustavno sodišče presojalo, ali je obstoječi volilni sistem usklajen z dvema nujnima pogojema: da volitve potekajo po sorazmernem (proporcionalnem) volilnem sistemu in na drugi strani, da morajo imeti volilci odločilen vpliv na dodelitev mandatov.
Na javni obravnavi pred dobrim letom dni je na ustavnem sodišču prevladalo prepričanje, da obstoječi volilni sistem zagotavlja vpliv volilcev na izvolitev poslancev, se pa različni pravni izvedenci niso mogli poenotiti okoli vprašanja, ali je vpliv volilcev tudi odločilen. Pričakovati je, da bo ustavno sodišče na današnji ustni razglasitvi vneslo nekaj več jasnosti glede dileme, v kolikšni meri je glas slovenskega volilca odločilen pri izvolitvi poslancev.
Državni svet se pritoži
Kot je znano, je Slovenija razdeljena na osem volilnih enot, vsaka od njih pa je razdeljena na 11 volilnih okrajev. Na tak način okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev izvoli 88 poslancev, poleg tega pa imamo v sistem vgrajeni še dve volilni enoti narodnostnih manjšin, v katerih madžarska in italijanska manjšina izvolita vsaka svojega poslanca. V državnem svetu so prepričani, da volilni okraji, kot so zastavljeni, ne sledijo načelu, da se poslanca voli na približno enako število prebivalcev, ker se velikosti okrajev po številu prebivalcev bistveno razlikujejo. Posledica slabe rešitve in zato neustavnega položaja naj bi bila, da nima vsak volilni okraj svojega poslanca, predvsem pa da volilci nimajo odločilnega vpliva na podelitev mandatov poslancem. Ta odločilni vpliv pri delitvi mandatov naj bi imele politične stranke.
O tem, kakšno vlogo ima slovenski volilec pri izvolitvi poslancev, so imeli pravni strokovnjaki pred letom dni na javni obravnavi pobude državnega sveta različne poglede. Pravnik Jurij Toplak je menil, da je ustavnopravna ureditev volilnega sistema vprašljiva, saj volilec sicer ima vpliv na izvolitev poslancev, a ta ni odločilen. Predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko je ustavnim sodnikom pojasnil, da volilec nima vpliva na izbiro kandidata znotraj strankarske liste, zato ni daleč od ocene, da je volilcu kandidat posamezne stranke v njegovem volilnem okraju vsiljen. To naj bi omogočalo strankam, da kandidate, ki jih strankarski vrh favorizira, postavijo v volilne okraje, kjer je večja verjetnost, da bodo izvoljeni.
Volilni okraj ni pomemben
Pisec volilne zakonodaje, profesor ljubljanske pravne fakultete Franci Grad, pa je včeraj, ko smo ga vprašali o pričakovanjih pred odločitvijo ustavnega sodišča, ponovil stališče, ki ga je zagovarjal pred letom dni na ustavnem sodišču. Po njegovem se enakost volilne pravice odraža na ravni volilne enote in celotne države, zato je po njegovem mnenju velikost volilnega okraja nepomembna. Avtor volilnega zakona namreč pravi, da se poslancev ne voli v okrajih. Če bi se jih, tega ne bi mogli izpeljati po proporcionalnem volilnem sistemu, ki je, kot je znano, določen z ustavo.
Stranke bi spreminjale volilni sistem
Slovenske parlamentarne stranke se nameravajo odzvati na vabilo predsednika republike Boruta Pahorja k razpravi o spremembah volilne zakonodaje. Predsednik bo pogovore na to temo začel ob koncu letošnjega leta ali na začetku prihodnjega leta, datum še ni določen. Stranke imajo na to temo precej različne poglede.
Borut Pahor je po srečanju štirih predsednikov (republike, vlade, državnega zbora in državnega sveta) v ponedeljek dejal, da je na začetku mandata nove vlade čas za pogovor o možnostih za spremembo zakonodaje, ki je, kot je pojasnil Pahor, po mnenju nekaterih pravnikov v neskladju z ustavo. Poskus pred štirimi leti je propadel, zato bo predsednik skušal ugotoviti, ali obstaja večinska volja za nadaljevanje razprave. Kot je znano, je za spremembo volilne zakonodaje treba zagotoviti dvotretjinsko večino v državnem zboru, zato obstaja velika verjetnost, da bo tudi v tokratnem poskusu ostalo zgolj pri namerah. K mehčanju stališč političnih strank pa bi lahko pripomogla današnja odločitev ustavnega sodišča, ki se bo izreklo o ustavnosti volilne zakonodaje.
Za posodobitev proporcionalnega sistema
Ton razprave o spremembah volilne zakonodaje v prihodnjih tednih in mesecih bo dajala koalicijska pogodba. V njej se je pet strank – LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS – strinjalo, da mora »volilec imeti odločilno vlogo pri izbiri svojih predstavnikov v parlamentu«. V koaliciji so se zavezali, da bodo razmislili o spremembi proporcionalnega volilnega sistema, »ki bo volilkam in volilcem zagotovila večji vpliv pri izboru kandidatk ter kandidatov«. V SMC pravijo, da bodo v prihodnjih razpravah zagovarjali večjo personalizacijo volitev in da bi bil zagotovljen večji neposredni vpliv volilcev na to, kdo konkretno bo izvoljen. V Stranki Alenke Bratušek bodo tako kot pred štirimi leti zagovarjali uvedbo preferenčnega glasu, da bi s tem dosegli večji vpliv volilcev na izbiro poslancev. Po naših informacijah so pri oblikovanju koalicijske pogodbe skušali storiti še korak naprej in se zavezati ukinitvi volilnih okrajev, kar pa naj bi preprečila SD. Ta ukinitvi volilnih okrajev ni naklonjena, ker bi s tem ukrepom dosegli zgolj to, da veliko slovenskih krajev ne bi imelo poslancev v državnem zboru.
SDS bi večinskega
Tudi v NSi so se doslej zavzemali za spremembo proporcionalnega volilnega sistema v smeri zagotavljanja večjega vpliva volilcev na izvolitev poslancev. Še najbliže jim je nemška rešitev kombiniranega volilnega sistema. Tudi v Levici se bodo v prihodnjih razpravah zavzemali za rešitev, ki je v skladu s proporcionalnim sistemom pa tudi možnostjo »postavitve enotnih list z možnostjo uvedbe preferenčnega glasu«. Koaliciji strank, ki bi zagovarjale ukinitev volilnih okrajev, se pridružuje tudi stranka Zmaga Jelinčiča SNS, kjer pojasnjujejo, da se bodo zavzemali za ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo strankarskih list po enotah s preferenčnim glasom.
Kakšne rešitve zagovarja SDS, ni jasno, ker se na vprašanje na to temo niso odzvali. So pa v tej stranki nazadnje zagovarjali uvedbo dvokrožnega večinskega volilnega sistema. A na razpravi v državnem zboru pred štirimi leti so nakazali nekaj posluha za morebitne kompromise, njihova ideja je tudi bila, da bi dvignili volilni prag.
