Socialni dialog ne bi smel biti odvisen od politične volje vsakokratne vlade, temveč bi moral postati eden od ustavno določenih temeljev slovenske socialne države, menijo v poslanskih skupinah Svobode, SD ter Levice in Vesne. V državni zbor so zato vložili predlog za začetek postopka za spremembo ustave in vanjo želijo dodati novi 77.a člen.
»Socialni dialog ni zgolj neka formalnost in ne bi smel nikoli biti ovira pri odločanju. Menimo, da je to eden najpomembnejših demokratičnih mehanizmov za usklajevanje interesov delavcev, delodajalcev in države, ki omogoča, da se rešitve iščejo s pogovorom, argumenti in dogovorom, ne pa z enostranskimi odločitvami in izključevanjem,« je ob predstavitvi predloga dejala vodja poslanske skupine SD Meira Hot.
Predlagani člen bi določal, da Republika Slovenija zagotavlja pogoje za socialni dialog med reprezentativnimi organizacijami delavcev in delodajalcev ter državo. Ta bi temeljil na avtonomiji socialnih partnerjev in njihovem sodelovanju pri oblikovanju odločitev, ki pomembno vplivajo na gospodarska, socialna in delovnopravna razmerja. Podrobnejši način njegovega uresničevanja bi določil zakon.
Brez pravice veta, vendar z obveznostjo dialoga
Predlagatelji poudarjajo, da ustavna sprememba socialnim partnerjem ne bi dala pravice veta niti ne bi posegala v pristojnosti državnega zbora, vlade ali drugih državnih organov. Njen namen bi bil predvsem zagotoviti, da bi bilo usklajevanje s predstavniki delavcev in delodajalcev sestavni del sprejemanja pomembnih odločitev. Predlog po besedah Hotove »jasno določi, da mora biti dialog sestavni del odločanja, ne pa odvisen od vsakokratne dobre volje oblasti«. »Nobena vlada socialnega dialoga ne bi smela uporabljati zgolj in samo takrat, ko ji to ustreza, in ga prezreti takrat, ko so stališča socialnih partnerjev kritična ali politično neprijetna,« je poudarila. Ob tem je opozorila, da ni dovolj, če so socialni partnerji k pogovorom povabljeni šele po tem, ko so ključne odločitve že sprejete. »Dialog, ki se začne šele potem, ko so odločitve že sprejete, ni pravi dialog,« je dejala. Predstavniki delavcev in delodajalcev bi morali biti po njenem mnenju v postopke vključeni dovolj zgodaj, da lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in predlogi dejansko vplivajo na pripravo kakovostnejših rešitev.
Več kot tri desetletja socialnega dialoga
Predlagatelji se pri pobudi sklicujejo tudi na več kot 30-letno tradicijo socialnega dialoga v Sloveniji. Ekonomsko-socialni svet je po njihovih navedbah sodeloval pri sprejemanju zahtevnih reform, vključevanju Slovenije v Evropsko unijo ter ohranjanju socialnega miru in stabilnosti. Z ustavno spremembo želijo zagotoviti, da bi se tak način usklajevanja ohranil ne glede na sestavo vlade ali razmerja političnih sil. »Če je socialna država zapisana v ustavi, mora biti v njej zapisan tudi dialog, s katerim se v resnici socialna država uresničuje,« je poudarila Hotova.
Predlagatelji pričakujejo podporo vseh parlamentarnih strank. »Socialni dialog ni vprašanje politične pripadnosti, ampak je temelj odgovorne demokratične in socialne države,« je sklenila.