Sredozemski vranjek je podvrsta vranjka, sorodnika velikega kormorana, ki je po evropski direktivi zavarovana vrsta ptice. Na slovenski obali je bilo v preteklosti naštetih približno dva do tri tisoč osebkov te vrste, kar je pomemben delež celotne jadranske populacije. Na Primorskem se je zato pojavila pobuda, da bi razširili območje Nature 2000, s čimer bi zaščitili pomembna prehranjevališča na morju in prenočišča ob obali, ki so na območju Sečoveljskih in Strunjanskih solin ter Debelega rtiča. Evropska komisija je več let opozarjala Slovenijo, da potrebnih posebnih območij varstva vranjka ni določila, zato je, kot je razkrila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, komisija zaradi domnevnega neizpolnjevanja obveznosti sprožila postopek proti Sloveniji pred sodiščem EU.
Bojazen zaradi omejevanja plovbe
Slovenija bi torej morala na Primorskem razširiti območje Nature 2000, da izpolni obveznosti iz evropske zakonodaje o varstvu ptic. »Vranjek sicer živi na Hrvaškem in v Italiji, prehranjuje pa se v Koprskem zalivu. Prijava na komisijo je prišla iz vrst nevladne organizacije v Sloveniji, čeprav se z njihovo oceno glede ogroženosti niti naš Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) niti oddelek za naravo oziroma direktorat za naravo ministrstva nista strinjala. Dejansko niti italijanski uradni organi in nevladne organizacije na Hrvaškem niso zavzele tako strogega stališča glede zaščite vranjka, kot so jo zavzeli pri nas, evropska komisija pa je temu očitno sledila,« je dejala ministrica. Po njenem mnenju je težava, da se v zadnjih dveh letih zaposleni z ministrstva za naravne vire in prostor niso udeleževali sestankov in niso komunicirali z evropsko komisijo. »Sama sem se s komisarko že pogovarjala in jo prosila, naj počakajo, da pridobimo dodatne študije oziroma ugotovitve glede vranjka. Če bi v Piranskem zalivu dodatno razglasili Naturo 2000, bi to lahko bil problem za Luko Koper in vse slovensko gospodarstvo. Na strani sodišča proti Sloveniji pa je predstavnik Hrvaške, ki ji je v interesu, da bi se plovba v Koprskem zalivu omejila, saj to pomeni konkurenčno prednost za njihovo pristanišče,« meni Polona Rifelj. Pristanišča v Kopru, Trstu in na Reki so namreč tri najpomembnejša severnojadranska tovorna središča, ki tekmujejo in sodelujejo v logistični oskrbi srednje in vzhodne Evrope.
Zatajilo je okoljsko ministrstvo
Urša Koce iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) nam je pojasnila, da je bil predlog za razglasitev novega območja Natura 2000 za vranjka v slovenskem morju pripravljen že v letih 2011–2015 v okviru programa EU Life, projekta Simarine-Natura, ki so ga vodili na DOPPS. Okoljsko ministrstvo je v projektu nastopalo kot partner z zavezo, da bo na podlagi strokovno utemeljenega predloga za nova območja Natura 2000 za vranjka v slovenskem morju v okviru projekta ta območja tudi uradno razglasilo. »Na podlagi rezultatov obsežne večletne raziskave vranjka, skladno z mednarodno uveljavljeno metodologijo in usmeritvami zveze BirdLife International, smo pripravili strokovne podlage za določitev novih območij, medtem ko je uradni predlog za razglasitev tega območja osrednji Tržaški zaliv skladno s pristojnostmi na ministrstvo podal ZRSVN, ministrstvo pa naj bi izpeljalo postopek razglasitve predlaganega območja, ki vključuje spremembo uredbe o območjih Natura 2000. A tega do danes še ni storilo,« pravi Urša Koce iz DOPPS.
Evropska komisija je po koncu projekta Simarine-Natura ugotovila, da ministrstvo zavez ni izpolnilo. Ker razglasitev območij Natura 2000 za vranjka sodi na področje izpolnjevanja zahtev direktive o pticah, torej iz EU-zakonodaje, je komisija sprožila postopek ugotavljanja kršitev pravnega reda EU, začenši s predhodnimi neformalnimi pogovori z ministrstvom, ki mu je nato sledil več let trajajoč uradni predsodni postopek. »Ker se komisija z odgovori ministrstva na uradni opomin, v katerem je zahtevala razglasitev dotičnega območja, ni zadovoljila, je pripravila tožbo in jo vložila na evropsko sodišče. Sodni postopek poteka,« pojasnjuje Urša Koce, ki zanika, da so postopek ugotavljanja kršitev sprožili na DOPPS.
Varstveni status sam po sebi ničesar ne omejuje
Kot še poudarja, so ministričine navedbe o pomenu slovenskega morja za vranjka netočne. Slovensko morje kot del Tržaškega zaliva predstavlja pomembno območje za jadransko populacijo vranjkov zlasti v pognezditvenem obdobju, okvirno med majem in oktobrom, ko se vranjki z južneje ležečih hrvaških gnezdišč preselijo na skrajni sever Jadrana, v zadnjem času tudi v Beneško laguno. »V tem okolju plitvega morja, ki je relativno bogato z ribami, namreč najdejo ugodne razmere za prehranjevanje. Glede na to, da so potrebe po hrani v obdobju, ko je populacija zaradi številnega naraščaja zelo velika, območji Tržaškega zaliva in Beneške lagune pomembno prispevata k preživetju populacije, ki zgolj v okolici hrvaških gnezdišč ne najde več dovolj hrane. V primeru slovenskega morja gre torej za območje mednarodnega pomena za ohranjanje jadranske populacije vranjka s pomembno vlogo v delu življenjskega cikla vranjkov. Konkretno območje na odprtem delu slovenskega morja (osrednji Tržaški zaliv), predlagano za vključitev v omrežje Natura 2000, pa je bilo v omenjenih raziskavah prepoznano kot območje prehranjevanja, ki pomembno dopolnjuje že obstoječa priobalna območja Natura 2000 na skupinskih prenočiščih, to so školjčišča v Zalivu sv. Jerneja, Strunjanskem in Piranskem zalivu,« razloži Urša Koce.
Navedbo, da bi razglasitev območja Natura 2000 omejila plovbo ter delovanje Luke Koper v slovenskem morju in tako ogrozila gospodarstvo, sogovornica zavrača kot neutemeljeno, saj varstveni status Natura 2000 sam po sebi ničesar ne omejuje, ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja populacije vranjka pa se določijo v programu upravljanja območij Natura 2000. Skupaj z uradnim predlogom za razglasitev območja Natura 2000 je ZRSVN podal tudi predlog ukrepov za upravljanje območja, vendar med njimi ni ukrepov, ki bi bili kakor koli povezani z omejevanjem plovbe oziroma delovanjem Luke Koper. Ta je bila s predlogom seznanjena in temu ni nasprotovala, s čimer je bilo ministrstvo tudi seznanjeno.
Odgovornost do okolja je na prvem mestu
Da to drži, so nam potrdili tudi v Luki Koper. »S pobudo za spremembo posebnih območij varstva za vranjka smo bili seznanjeni v letu 2015. Ohranjanje in krepitev biodiverzitete je eden od osrednjih okoljevarstvenih in trajnostnih ciljev naše družbe. V ta namen tesno sodelujemo z različnimi deležniki, institucijami in strokovnjaki s področja varstva narave, med drugim tudi z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki je del omrežja Natura 2000,« navajajo v Luki Koper. In dodajajo, da odgovornost do okolja, v katerem delujejo in sobivajo, uresničujejo s številnimi ukrepi, tudi z rednim spremljanjem različnih okoljskih kazalnikov, kot sta podvodni hrup in kakovost morske vode, spremljanjem stanja morskih travnikov na varovanih območjih ter izvajanjem popisov flore in favne in spremljanjem morebitnih sprememb njihovega stanja. Dolgoletno spremljanje in izvajanje okoljskih ukrepov na posameznih področjih kažeta tudi pozitivne trende. »Naši infrastrukturni posegi in dejavnost, ki jo izvajamo, so podvrženi strogim okoljskim zahtevam. Že danes so pri posameznih projektih v okviru teh postopkov določeni konkretni ukrepi za zaščito ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Zato si tudi mi prizadevamo ravnati odgovorno in v številnih primerih izvajamo ukrepe, ki presegajo formalno določene zahteve,« so še zapisali v Luki Koper.