Na predvečer božiča, 24. decembra, so Bogdan Biščak, dddr. Andrej Pleterski, dr. Dušan Keber, dr. Igor Pribac in dr. Brigita Skela Savič vložili tožbo zoper zapisnik Državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Tožniki, ki jih zastopa Odvetniška družba Vrtačnik, zahtevajo razveljavitev glasovanja in odreditev novega referenduma.
Obtožbe o nedopustni in zavajajoči kampanji
V tožbi, ki temelji na 52. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi, so tožniki izpostavili dve skupini organizatorjev, ki naj bi grobo kršili pravila kampanje:
- zdravniške organizacije (vključno z Zdravniško zbornico Slovenije, Slovenskim zdravniškim društvom in Društvom katoliških zdravnikov),
- Rimskokatoliško cerkev (RKC) v Sloveniji: skupaj z njenimi predstavniki in drugimi verskimi organizacijami.
Po mnenju tožnikov sta obe skupini izkoristili svoj strokovni in moralni vpliv za širjenje »objektivno neresničnih in zavajajočih trditev«. Kršitve delijo na formalne, kot sta neregistrirana kampanja in izvajanje kampanje v javnih zavodih ter verskih objektih, ter vsebinske, ki se nanašajo na nedovoljena sporočila.
Ali so domnevne nepravilnosti vplivale na izid?
Ključni argument tožbe je, da nepravilnosti niso bile zanemarljive. Tožniki se opirajo na statistično analizo Tima Kmecla, ki je pokazala, da je bil vpliv neprijavljene zdravniške in cerkvene kampanje statistično pomemben.
Poleg tega navajajo raziskavo agencije Ninamedia, po kateri se je večina volilcev proti zakonu odločila zaradi argumentov, ki so po mnenju tožnikov neresnični:
- 17,9 odstotka jih je verjelo, da zakon omogoča evtanazijo brez soglasja pacienta;
- 12,5 odstotka jih je bilo prepričanih, da zakon vključuje duševno bolne in otroke.
»Navedena razloga sta objektivno neresnična in sovpadata z argumenti obeh skupin,« poudarjajo tožniki. Ob izredno tesnem izidu (le 3-odstotna razlika) so prepričani, da bi bila brez teh dezinformacij volja ljudstva drugačna.
V pričakovanju odločitve vrhovnega sodišča
Tožniki opozarjajo na ustavnosodno prakso, po kateri mora biti volja volilcev oblikovana v okoliščinah, ki omogočajo razumno in informirano odločanje. »Kadar so ti postulati sistematično porušeni, referendum ne more več opravljati funkcije demokratičnega odločanja,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Vrhovno sodišče bo moralo sedaj presoditi, ali so predloženi dokazi (tožbi je priloženih kar 83 prilog) zadostni za razveljavitev zapisnika DVK in ponovitev glasovanja.