Zagovorniki urejanja pravice najhuje trpečih, da odločijo o koncu svojega življenja, napovedujejo vztrajanje pri tem cilju. Z referendumsko zavrnitvijo zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo to vprašanje z odločevalskih miz umaknjeno za najmanj eno leto. Volja prihodnjih oblasti je neznanka. Izkušnje drugih evropskih držav po drugi strani kažejo, da lahko do zakonskih sprememb pripeljejo tudi odločitve ustavnih sodišč.
Kako so ravnali v soseščini
V sosednji Avstriji se je ustavno sodišče proti prepovedi samomora s pomočjo izreklo leta 2020. Sledil je sprejem zakonodaje, ki to možnost dopušča za ljudi z neozdravljivimi boleznimi in stanji.
V Nemčiji je prepovedi samomora s pomočjo oporekalo več neozdravljivo bolnih ljudi, ki so želeli o zaključku svojega življenja odločati sami. Ustavno sodišče je pomoč pri samomoru v takih primerih dekriminaliziralo leta 2020. Razprave o tem, ali je trenutna ureditev ustrezna, je pred kratkim obudil samomor s pomočjo slavnih dvojčic Ellen in Alice Kessler. Pevki, plesalki in igralki sta se po dostopnih informacijah odločili, da življenje zaključita sočasno. V Nemčiji sicer tako kot v Avstriji še vedno ni dovoljena evtanazija, pri kateri bi aktivno učinkovino v telo vnašal kdo drug kot pacient. Mnenja, ali bi bilo treba tamkajšnjo zakonodajo zaostriti in dostop do samomora s pomočjo omejiti z dodatnimi pogoji, so glede na zadnja medijska poročila različna.
V Italiji je ustavno sodišče že leta 2019 odločilo, da je treba samomor s pomočjo dovoliti pacientom z neozdravljivimi stanji, ki doživljajo neznosno trpljenje in jih pri življenju ohranjajo zdravila. Ta odločitev ni pripeljala do sprejemanja nacionalne zakonodaje, je izpostavil nedavni povzetek ureditev v EU za potrebe evropskega parlamenta, so pa to možnost na regijski ravni uredili v Toskani. Italijanska vlada toskanski ureditvi oporeka, je omenil povzetek, tudi z zahtevo po ustavni presoji.
Evtanazijo glede na omenjeni pregled aktualnih razmer dovoljujejo štiri države EU: Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Španija. V tem primeru učinkovino, ki pripelje do smrti, vnese nekdo drug, in ne trpeči posameznik. Pri samomoru s pomočjo lahko to stori le pacient sam, kar je predvideval tudi na referendumu zavrnjeni slovenski zakon.
Slovenska šola: oploditev z biomedicinsko pomočjo
Da lahko pot do uzakonjanja pravic, ki jim je na referendumu oporekala večina glasujočih, vodi prek ustavnega sodišča, se je v Sloveniji pokazalo v primeru oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zakonodaja, ki je samskim ženskam in ženskam v istospolnih partnerstvih onemogočila dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo, je bila sprejeta leta 2000, v mandatu Bajukove vlade. V mandatu vlade Janeza Drnovška so poskušali v zdravstvenem resorju omejitev odpraviti, a so na referendumu leta 2001 prebivalci predlagane popravke zavrnili. Referenduma se je takrat udeležilo slabih 36 odstotkov volilcev, proti jih je glasovalo nekaj več kot 72 odstotkov.
Ustavno sodišče se je vsebinskim presojam zakonodaje kasneje večkrat izognilo. Leta 2013 je, češ da ni izkazala procesne predpostavke pravnega interesa, na primer zavrglo pobudo ženske z diagnosticirano neplodnostjo, ki je zaradi svojega zdravstvenega stanja doživela več zunajmaterničnih nosečnosti. Po več kot treh desetletjih, ko je bil dostop do tovrstne pomoči pri zanositvi v Sloveniji onemogočen za vse razen za pare moškega in ženske, je ustavno sodišče v dotedanji ureditvi prepoznalo neustavnost. Zakonske spremembe, ki jih odpravljajo, so bile sprejete letos. Koalicija Za otroke gre je v državni zbor vložila podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona, ki ji je očitala krivičnost in diskriminatornost. Ustavno sodišče je pred kratkim odločilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ga je državni zbor sprejel julija, ni v neskladju z ustavo. Razlog je bila ustavna nedopustnost referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic.
