Slovenija z 0,08 hektarja spada v skupino držav z najnižjim deležem njivskih površin na prebivalca v EU. Po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naj bi zaradi pozidave in zaraščanja v zadnjem desetletju izgubili prehransko varnost za več kot 20.000 prebivalcev Slovenije. »Vsak izgubljeni hektar njivske površine odvzame kruh za prehrano desetih ljudi oziroma vsak izgubljeni hektar travnika odvzame goveje meso za prehrano dveh ljudi,« piše v osnutku predlaganih sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so ga avtorji skupaj z obrazložitvijo spisali na štirinajstih straneh, povzetek prejetih pripomb in kratki odgovori MKGP nanje pa v obliki tabelaričnega prikaza obsegajo 93 strani.
Odškodnina: Pahor jo je uvedel, Janša sklestil
MKGP je tudi izpostavilo, da smo v zadnjem desetletju zaradi pozidave izgubili največ njiv z visokim proizvodnim potencialom, ki največ prispevajo k prehranski varnosti, zaraščajo pa se nam predvsem travniki. Dobrih dva tisoč hektarjev njiv in travnikov smo v tem obdobju pozidali, zaraslo pa se nam je blizu 6500 hektarjev površin. Da bi MKGP potencialne investitorje preusmerilo v gradnjo objektov tam, kjer se ne kmetuje, oziroma na kmetijska zemljišča z nižjim proizvodnim potencialom, je sprva predlagalo desetkratno, v nekaterih primerih celo petnajstkratno povišanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Prepričani so namreč, da veljavna odškodnina, ki se giblje od 0,5 do 20 evrov za kvadratni meter tlorisne površine, investitorjev ne odvrača od pozidave najboljših kmetijskih zemljišč. Zato je ministrstvo v osnutek predloga novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je konec januarja brez usklajevanja z deležniki poslalo v javno obravnavo, predlagalo več kot desetkratni dvig odškodnine. Znašala naj bi od pet do 300 evrov, odvisno od bonitetne ocene zemljišča in od vrste objekta.
S temi vrednostmi naj bi se približali višini odškodnine, ki jo je leta 2011 uzakonila vlada Boruta Pahorja, že leto dni kasneje pa jo je nato močno sklestila vlada Janeza Janše. Pahorjeva vlada je nameravala na leto pobrati okoli 20 milijonov evrov odškodnin, a se jih je po podatkih MKGP od začetka plačevanja junija 2011 do konca lanskega leta, torej v štirinajstih letih, nateklo le okoli 38,7 milijona evrov. Toda od tega zneska je treba odšteti nekaj več kot 4,3 milijona evrov. Toliko denarja (sorazmerni delež) so namreč vrnili tistim, ki so odškodnino že plačali po Pahorjevem zemljiškem zakonu, po Janševem pa bi je plačali manj. Glavnino tega denarja, nekaj več kot 3,3 milijona evrov, so plačnikom vrnili v letu 2012. Največ odškodnin, 4,6 milijona evrov, so investitorji plačali leta 2023, lani pa dobrih 4,3 milijona evrov.
Desetkratnik, trikratnik, dvakratnik …
V fazi javne obravnave predlagane novele zakona o kmetijskih zemljiščih je bil, kot rečeno, predviden dvig odškodnin za desetkratnik. Takoj po koncu javne obravnave je MKGP kritikom tako drastičnega povišanja odgovorilo, da ga bodo znižali na trikratnik veljavne višine odškodnine, da je predvideno tudi prehodno obdobje dviga in da ta ne bo posegel v že začete postopke. V fazi medresorskega usklajevanja so predlog za dvig odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč znižali na dvakratnik veljavnih.
Na MKGP so za Dnevnik izpostavili, da nevladne organizacije s področja kmetijstva dvig odškodnin podpirajo, nasprotujejo pa mu združenja občin in nekateri resorji. »Predlagani ukrep je nesorazmeren in nerazumno visok. Retrogradni poseg v določila zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer se višajo odškodnine za 10-krat, je nedopusten,« je v zvezi s prvotno predlaganim dvigom odškodnin v pripombah poudarila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. »Ni prav kaznovati investitorja, na primer mlado družino, ki želi rešiti stanovanjski problem, z enormno odškodnino samo zato, ker je do zdaj tam rasla trava,« je zapisal eden od kritikov. Drugi je izrazil prepričanje, da mora zakon predpisati pogoje za trajno varovana kmetijska zemljišča, ki jim v nobenem primeru ne bo mogoče spreminjati osnovne namenske rabe. Ne more pa to po njegovem veljati za »posamezne zelene zaplate znotraj že pozidanih industrijskih kompleksov«.
V določila o odškodnini ne bi posegali
Skupnost občin Slovenije (SOS) je izpostavila, da bi sprva predlagano desetkratno povišanje odškodnin izrazito negativno vplivalo na občinske proračune. Poudarili so tudi, da je bila sprva predlagana višina odškodnine na kvadratni meter celo večja od tržne vrednosti komunalno opremljenega stavbnega zemljišč
a. »Višine odškodnin, določene v predlogu zakona, so občutno previsoke in nesorazmerne. To vprašanje je bilo prepoznano že leta 2012, ko so odškodnine znižali na trenutno veljavne vrednosti. Za ponazoritev: gradnja stanovanjske hiše na 600 m² velikem zemljišču z boniteto od 46 do 55 bi po predlogu zakona zahtevala kar 24.000 evrov odškodnine. Tako visoki stroški bi lahko vodili v socialno razslojevanje,« so v pripombah k osnutku zakona, ko je bil v javni obravnavi, poudarili v SOS. Predlagali so, naj višina nadomestila ostane enaka kot doslej. V zvezi s tem so se jim pridružili tudi v Združenju mestnih občin Slovenije. Prepričani so, da bi desetkratno povišanje odškodnine predstavljalo nerazumno povečanje stroškov pridobivanja gradbene dokumentacije in posledično stroškov gradnje na zemljiščih, ki so v občinskih prostorskih načrtih opredeljena kot stavbna, njihova dejanska raba pa je kmetijsko ali gozdno zemljišče.V SOS nasprotujejo tudi oprostitvi plačila odškodnine za agrovoltaiko, saj to po njihovem pomeni diskriminatorno privilegiranje ene dejavnosti, kar je ustavno sporno. Ministrstvo pripombe glede agrovoltaike ne namerava upoštevati. To so utemeljili s tem, da bodo investitorji v sončne elektrarne plačila odškodnine oproščeni zato, ker se na območju, kjer jih postavijo, raba zemljišča ne spremeni, saj tam še naprej poteka kmetijska proizvodnja.
