Samooklicani tretji politični steber (trojček okrog NSi, Demokrati, Resnica) je v času medvladja ob podpori SDS sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga kot korak v pravo smer ocenili v gospodarskih krogih, povsem nasprotno pa v sindikalnih vrstah. Potem ko so sindikati o njem predlagali naknadni referendum, ki pa ga je večina v državnem zboru zavrnila kot nedopusten, se bodo obrnili na ustavno sodišče. Toda ne glede na to, ali bodo ustavni sodniki referendum dopustili oziroma ne, že postaja jasno, da se juha okrog spornega zakona, ki je po nekaterih ocenah nastal kot nekoliko zaletav promocijski politični projekt, ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Na zavoro bi utegnil, vsaj pri nekaterih ukrepih oziroma vsaj začasno, stopiti novi finančni minister Andrej Šircelj. Začasno zadržanje izvajanja zakona, za kar so poskrbeli sindikati, mu gre pri tem celo na roko.
Eden glavnih očitkov v zvezi z omnibusnim zakonom je, da predlagatelji niso ustrezno in celovito ovrednotili (finančnih) učinkov določenih ukrepov, tudi če bi posamezni lahko bili legitimni, predvsem pa niso predstavili, kako bi kompenzirali javnofinančni izpad, ki bi nastal ob njihovem izvajanju. Tega je fiskalni svet ocenil na približno 900 milijonov evrov.
Največ pomislekov glede znižanja DDV
Novi minister Šircelj je že kot kandidat na zaslišanju pred pristojnim odborom in nato v več javnih izjavah po ministrski prisegi izpostavil pomen predvidljivih, stabilnih in vzdržnih javnih financ, spoštovanje fiskalnih pravil EU in napovedal rebalans proračuna, pri čemer pa še ni jasno, kje oziroma kaj vse se bo rezalo. Kot je napovedal, bodo davčne spremembe prišle na vrsto takrat, ko bodo javne finance v skladu z maastrichtskimi kriteriji oziroma bo javnofinančni primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Takšno finančno politiko bo sam zagovarjal, računa pa tudi na dogovor z ostalimi koalicijskimi partnerji.
Interventnega zakona kot celote Šircelj ni podrobneje komentiral. Je pa bilo mogoče iz več izjav razbrati, da ne nasprotuje razbremenitvam delam in nekaterim drugim razvojnim ciljem zakona, da pa zaradi zahtevnih finančnih razmer dvomi o možnosti hitre in polne implementacije, če ne bo hkrati zagotovljeno zmanjšanje drugih izdatkov oziroma drugi viri financiranja. Je pa dal jasno vedeti, da se vsaj z nekaterimi določbami ne strinja. Na prvem mestu je znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za določena živila s sedanjih 9,5 na 5 odstotkov.
Predlagatelji zakona in v njihovem imenu zlasti Jernej Vrtovec in Anže Logar sta v zadnjih tednih sindikatom večkrat poenostavljeno oponesla, da nasprotujejo zakonu, ki bi ljudem med drugim znižal cene hrane. Andrej Šircelj, tako kot številni drugi ekonomisti, se s tem ne strinja. Po njegovem prepričanju se cene zaradi tega ukrepa ne bodo znižale, če že, pa minimalno in ob različnih akcijah trgovcev praktično neopazno, pač pa bi profitirala kvečjemu trgovina, kar kažejo tudi mednarodne analize. Hkrati Šircelj opozarja, da DDV ni socialni davek in da bi morali biti socialni ukrepi osredotočeni na tiste, ki pomoč dejansko potrebujejo, ne pa kar povprek na vse potrošnike, bogate in revne. Hkrati bi dve višini davka na hrano celoten sistem administrativno preveč zapletli.
Sindikati so izmed vseh ukrepov v interventnem zakonu še najmanj pomislekov izrazili prav glede ukrepa znižanega DDV za osnovna živila, pri čemer pa so opozorili, da brez varovalk (regulacije), ki bi zagotovile, da bi bile cene teh živil dejansko sorazmerno nižje, cilji tega ukrepa ne bodo doseženi.
Potrebni so novi preračuni in usklajevanje
Ekonomist dr. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete nekatere programske točke bodoče koalicije, s katerimi bi izboljšali konkurenčnost Slovenije in pospešili gospodarski razvoj, pozdravlja, hkrati pa razume zadržanost novega finančnega ministra. Zato ocenjuje in pričakuje, da se bodo različni predvideni ukrepi in ti, ki so že vsebovani v interventnem zakonu, dobro pripravili, (ponovno) preračunali ter predebatirali in uskladili v okviru socialnega dialoga.
»Osnovne rešitve iz interventnega zakona se bodo verjetno ohranile, toda ne v točno takšni obliki, kot so bile sprejete. Treba bo preveriti, katere rešitve so optimalne in kje najti nadomestne prilive v proračun, saj morajo biti rešitve finančno vzdržne.« Zato ne izključuje zamrznitve izvajanja zakona za določeno obdobje ter sprejema novih novel zakonov na posameznih področjih, s katerimi se bo nadomestilo določila v interventnem zakonu.
Damijan kot kompenzacijski ukrep za nujno razbremenitev dela (dvig splošne olajšave, socialno kapico) med drugim predlaga tudi razmislek o dvigu DDV za eno ali dve odstotni točki. Zgolj morebitna racionalizacija javne uprave po njegovem namreč ne bo dovolj. Možnosti dviga DDV ni izključil niti minister Šircelj, pri čemer je spomnil na določilo koalicijske pogodbe, da ne bodo uvajali novih davkov, razen v primeru sočasne razbremenitve na drugih davčnih področjih.