Zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da mora ministrstvo v primeru, ko razlika med novo- in zadnjeugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški preseže 15 odstotkov, določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, na katerega je vezan znesek denarne socialne pomoči. Nov izračun minimalnih življenjskih stroškov je v poročilu iz decembra lani, ki ga je naročilo ministrstvo za delo, opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Iz raziskave izhaja, da kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo dobrih 643 evrov oziroma kar 31,7 odstotka več glede na predhodni izračun, opravljen leta 2022, ko so ti znašali dobrih 488 evrov. S tem je torej izpolnjen zakonski pogoj za določitev nove višine denarne socialne pomoči, ki trenutno znaša 494 evrov.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v luči tega ministrstvo, ki ga vodi Luka Mesec iz Levice, že sredi januarja javno pozvala k določitvi novega zneska denarne socialne pomoči. So že prejeli odgovor? Ne. In ker ga niso, je predsednik ZSSS Andrej Zorko v dopisu, ki smo ga pridobili na Dnevniku, ministrstvo znova pozval k uskladitvi zneska pomoči, ki jo izkoriščajo najranljivejše skupine prebivalstva. »Zato je čim hitrejša določitev tega zneska, ki bo nad višino, ki pomeni zgolj uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin, nujna. V nasprotnem primeru se namen denarne socialne pomoči bistveno oslabi. In to ni prav. Najbolj so namreč prizadeti tisti, ki jim je denarna socialna pomoč namenjena. Zaradi navedenega vas tako še enkrat pozivamo, da še v mandatu te vlade na novo določite znesek denarne socialne pomoči,« je zapisal.
Izmikanje ministrstva
Na ministrstvu niso pojasnili, zakaj sindikatu še niso odgovorili, so pa med razlogi, zakaj (še) ni prišlo do uskladitve, med drugim poudarili naslednje: »Od zadnjega izračuna minimalnih življenjskih stroškov so minila štiri leta, kar je manj od obdobja, določenega v 8. členu zakona o socialnovarstvenih prejemkih.« Kar pa je tudi izmikanje in napačno branje zakona, saj je v tem delu zakona jasno zapisano, da »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov«. Ključna je torej beseda »najmanj«, ki napotuje, da ministrstvo ugotovi stroške vsaj na šest let, lahko pa tudi pogosteje. Sindikati so sicer že večkrat predlagali, da bi se tovrstni izračuni opravljali vsaj na dve leti.
Meščevo ministrstvo še pojasnjuje: »Aktualna študija je bila na ministrstvu naročena na podlagi lanske razprave o ustrezni višini minimalne plače in sklepa Ekonomsko-socialnega sveta iz januarja 2025. Primarni namen študije je bil zato zagotoviti strokovno podlago za presojo razmerja med (dolgoročnimi) minimalnimi življenjskimi stroški in višino minimalne plače. Čeprav so bili v okviru iste študije izračunani tako kratkoročni kot dolgoročni minimalni življenjski stroški, analiza ni bila pripravljena kot celovita sistemska presoja učinkov morebitne spremembe kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov na osnovni znesek minimalnega dohodka in celoten sistem socialnih transferjev.« In nato sklene takole: »Ob upoštevanju kompleksnosti tega področja obstaja velika verjetnost, da v tem mandatu ne bo mogoče izvesti celovite analize in uskladitve minimalnega dohodka.«
Upravičencev za socialno pomoč vse manj
Spomnimo, da je osnovni znesek minimalnega dohodka (OZMD) cenzus za socialno pomoč za samsko osebo – če nimaš nič dohodkov, dobiš toliko socialne pomoči; za druge vrste gospodinjstev pa se socialna pomoč izračuna z uporabo različnih faktorjev. Trenutno OZMD, kot že rečeno, znaša 494 evrov, medtem ko v omenjenem poročilu kratkoročni minimalni življenjski stroški, ki naj bi jih pokrival, znašajo že 643 evrov. Po vseh razpoložljivih informacijah pa se bo torej denarna socialna pomoč z marcem, tako kot tudi drugi socialni transferji, uskladila le za inflacijo v višini 2,7 odstotka oziroma za vsega 13,33 evra, tako da bo pri 507 evrih še vedno 135 evrov nižja od ugotovljenega minimuma. Zakon sicer ne predpisuje konkretnega roka za določitev novega zneska, prav tako v njem ne piše izrecno, kolikšna mora biti ta višina, ampak zgolj, da ministrstvo določi nov znesek. Tudi v preteklosti so ministri navadno določali znesek arbitrarno, to je nižje od ugotovljenih kratkoročnih stroškov.
Predsednik ZSSS Zorko je ob tem za Dnevnik opozoril: »Uskladitev zgolj z inflacijo je absolutno prenizka, znesek minimalnega osebnega dohodka bi se moral povišati najmanj za rast cen brezalkoholnih pijač in hrane.« V strukturi izdatkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki namreč ta predstavlja največji delež v porabi vseh izdatkov, kar vpliva na nižanje njihove kupne moči in življenjskega standarda. V obdobju od oktobra 2022 do decembra 2025 so se recimo cene hrane in brezalkoholnih pijač povečale za 16,8 odstotka, opozarjajo v ZSSS, pri čemer so se cene posameznih izdelkov povečale še bistveno več. Zorko je v našem pogovoru ob tem poudaril tudi, da se je v zadnjih petih letih močno zmanjšalo število upravičencev do denarne socialne pomoči. »Leta 2020 je bilo okoli 100.00 takšnih upravičencev, danes pa jih je na mesečni ravni manj kot 70.000, se pravi so se zmanjšali tudi izdatki za denarno socialno pomoč, ministrstvo pa kljub temu dviguje znesek zgolj za inflacijo.«