Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije in Čebelarska zveza Slovenije v imenu vseh kmetijskih organizacij, kot so zapisali, poslancem državnega zbora predlagajo konkretne rešitve za davčno in administrativno razbremenitev kmetijstva. Zavzemajo se, da bi prva stopnja predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (na primer zakol živali in predelava mesa, predelava mleka, medu, zelišč, gozdnih sadežev, lesa …) postala osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost. V tem primeru kmetje ne bi več potrebovali dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti, ne bi jim bilo treba voditi knjigovodstva in plačevati pavšalnih zdravstvenih prispevkov. To naj bi med drugim pripomoglo k večji ponudbi lokalne hrane, trdijo.
Za manj birokracije in enostavnejšo obdavčitev
»Danes mora kmet, ki iz svojega mleka naredi sir ali jogurt, odpreti dopolnilno dejavnost, voditi knjige in plačevati dodatne prispevke. Po predlagani ureditvi tega ne bi bilo več – manj birokracije, enostavnejša obdavčitev in več časa za delo na kmetiji. Ta sprememba bi razbremenila male in srednje kmetije ter okrepila hribovske in gorske kmetije,« so poudarili v KGZS.
Predlog podpira tudi Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). »Če čebelar zmeša med in cvetni prah, torej dva osnovna pridelka, mora imeti registrirano dopolnilno dejavnost, saj mešanice medu in cvetnega praha ne more prodajati kot osnovni pridelek. Gre samo za osnovne čebelje pridelke: za med, cvetni prah, matični mleček in propolis, da bi jih lahko čebelarji mešali med seboj, ne da bi morali imeti registrirano dopolnilno dejavnost,« je za Dnevnik pojasnil predsednik ČZS Boštjan Noč.
Bučar: Pa legalizirajmo še delo na črno
»Katastrski dohodek se izračunava še po merilih Marije Terezije, zdaj pa bi radi poslovali še brez računov ter brez evidenc o svojih dejavnostih in o tem, kaj so pridelali,« je ena od javno zapisanih kritik pod objavljeni predlog kmetijskih organizacij. Pridružuje se ji tudi kmet Ivan Bučar iz okolice Grosupljega, ki na osmih hektarjih površin med drugim prideluje zelenjavo, od tega na enem hektarju v rastlinjakih, kjer ima paradižnik, papriko in kumare.
»Predlog, da kmetijam za predelavo mleka, mesa in drugih proizvodov ne bi bilo več treba odpreti dopolnilne dejavnosti, je popolna neumnost. Frapiran sem nad to idejo, sploh zato, ker je prišla iz kmetijske zbornice, ki jo vodi kmet in nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek. Vsa prodaja, bodisi na kmetiji bodisi na tržnici, mora biti evidentirana, vendar ne zaradi davčne, ampak zaradi kmetijske politike. Če ne vemo, koliko česa proizvedemo in koliko prodamo, kako bomo brez podatkov naredili neko kritično analizo? Bo lahko vsak delal, kar bo hotel? Če je tako, legalizirajmo še delo na črno in tistim, ki popoldne delajo fasade, napeljujejo električne in vodovodne inštalacije in podobno, recimo: fantje, kar vas je kje, vsi delajte na črno!« je oster Bučar. Sprašuje se, kaj je s kmetijsko zbornico, da trosi takšne neumnosti. »Hrana ni hec. Pri njeni pridelavi in predelavi mora biti varnost potrošnikov na prvem mesu,« je prepričan Bučar.
Žveglič: To je rokohitrsko pripravljen predlog
Predlog je presenetil tudi kmeta in bivšega predsednika KGZS Romana Žvegliča. »Videti je, da je bil pripravljen rokohitrsko, saj vnaša tako pravne kot davčne nejasnosti, predvsem pa nejasnosti z vidika varovanja potrošnikov. Kaže, da je predsednik KGZS Jože Podgoršek izgubil upanje, da bo ponovno kmetijski minister. Če bi vedel, da bo spet zasedel to funkcijo, se pod takšen predlog glede dopolnilnih dejavnosti na kmetijah verjetno ne bi podpisal,« je za Dnevnik ocenil Žveglič.
Agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec pa meni, da se je treba za poseben status dopolnilnih dejavnosti na kmetijah dogovoriti, saj brez kombiniranja dohodkov iz kmetijstva in drugih dejavnosti nimajo perspektive. »Dejstvo je, da so predelava, turizem in povezava z gastronomijo za manjše in srednje kmetije redka opcija preživetja,« je dejal.
Kavčič: Zahtevati bi bilo treba izdajanje računov
Dr. Stane Kavčič je prav tako agrarni ekonomist, poleg tega tudi sam kmetuje in ima priglašeno dopolnilno dejavnost, ki jo sicer izvaja v zelo skromnem obsegu, obstoječa pravila zanjo pa dobro pozna. »V zvezi s sledljivostjo živil ne vidim večjega problema, saj predlog spremembe razumem v smislu, da bi bila prva stopnja predelave dovoljena izključno za proizvode, ki izhajajo z lastne kmetije, torej brez dokupa 'primarnih surovin',« je ocenil Kavčič.
Domneva tudi, da bi bila tovrstna dejavnost vrednostno omejena. »To se mi zdi bolj smiselno, kot če bi predpisali največje dovoljene količine posameznih proizvodov, ki bi jih smeli predelati,« je poudaril Kavčič. Da bi se izognili morebitni nelojalni konkurenci, pa meni, da bi bilo treba za tovrstno prodajo zahtevati izdajanje računov, ki vključujejo izstopni DDV. »To bi avtomatsko pomenilo, da morajo takšne kmetije postati zavezanci za DDV (če še niso), finančna uprava pa bi lahko imela prek obračuna DDV nadzor nad vrednostjo tovrstne prve stopnje predelave. Toda če bi šli v tej smeri, ne gre več za bistveno poenostavitev in najbrž predlagatelj ne razmišlja o tem,« sklepa dr. Kavčič.