Marta Zabret opaža, da se učitelj, ki naj bi šolarja vodil, navdihoval in mu nudil oporo, izgublja v množici nasprotujočih si vodil in ukazov nadrejenih šolskih struktur. Dejala je, da se posamezniki, ki v učnem procesu vidijo več kot prst pred nosom in želijo poučevati z daljnoročnimi cilji, omenjenih vodil in ukazov držijo ohlapneje, a le ob podpori vseh staršev in vseh sodelavcev.
Profesorica meni, da slovenska laična realnost pouk matematike že desetletja dojema kot pretežno nepotreben: »Ker menda vse naredijo računalniki, naj bi po »večinskem mnenju« v osnovni šoli postali odveč ulomki, geometrija, razumevanje temeljnih in nadgrajenih matematičnih vsebin. Taka stališča niso tuja niti cehovskim svetovalcem, saj jih je zaznati celo med kurikularnimi vrsticami.«
Po besedah Zabretove »dolgoletni trend raznih pametovanj, da je mogoče narediti pouk matematike všečen in zagotoviti vsem šolarjem visoko samopodobo, kakovost in količino vloženega truda pa sočasno pognati proti nič, lahko obrodi le samovšečnost in zdrs na objektivnih lestvicah, kot je Timss«. Sogovornica je dodala, da bodo slej ko prej tudi odločevalci izračunali, da bi bilo take lestvice najceneje kar ignorirati.
Globlje razumevanje in analogne veščine
Profesorica možnost za dvig pouka matematike na višjo raven vidi v kakovostno izobraženih, primerno plačanih in poučevalsko suverenih učiteljih matematike na vseh ravneh, od vrtca dalje. Vendar pa teh, kot je povedala, ni na pretek in jih bo še manj, dokler morda obljubljene štipendije in druge finančne spodbude ne obrodijo sadov.
»Učitelj, ki je sam komajda zvozil osnovno raven maturitetne matematike, je obsojen na slepo sledenje učbeniku (z napakami in stranpotmi vred), učnemu načrtu (kakor ga razume) in pritiskom vsevedih staršev, inštruktorjev, sodelavcev, ravnatelja in umetne inteligence v njihovih rokah,« je kritična sogovornica.
Dejala je, da verjetno drsimo v obdobje, ko bo kakovosten pouk matematike bolj izjema kot pravilo, vendar večina vpletenih tega do prehoda v srednjo šolo niti ne bo občutila: »Da bodo le ocene lepe in odrasli zadovoljni.«
Zabretova zagotovilo za preživetje slovenskega pouka matematike in šolanja nasploh vidi v omogočanju kritične mase dobrih učiteljev, ki bodo današnjim in bodočim šolarjem zagotovili globlje razumevanje in analogne veščine branja, pisanja, računanja, pa tudi ustvarjanja, smeha, gibanja in sočutja.
Na splošni maturi zgodba o uspehu
Kako pa je v gimnaziji: se tam odnos do matematike dijakov spremeni? Profesorica odgovarja, da je slovenska gimnazija, kar se tiče ravni pouka matematike, za zdaj še oaza, sicer kadrovsko vedno bolj sušna, a vseeno oaza.
Povedala je, da so gimnazijski učni načrti dolga leta korakali vštric s splošno maturo in upa, da maturitetni komisiji tudi v prihodnje uspe obdržati ladjo nad vodo in v začrtani smeri.
»Matematika na slovenski splošni maturi je zgodba o uspehu, človečnosti in strokovnosti, ki nam je lahko v ponos. Kdor je ne mara ali ne zmore, pač sklene srednjo šolo s tujim jezikom na poklicni maturi in matematiko spozna le v obrisih. Kdor maturitetno matematiko mara in zmore, ima v spričevalu objektivno zagotovilo o osnovni matematični pismenosti,« e sklenila Marta Zabret.