Po skoraj dve leti trajajočem zahtevnem postopku priprave in sprejemanja se je z letošnjim letom začel uporabljati novi zakon o gostinstvu. Eno njegovih najbolj izpostavljenih in polemičnih poglavij je bila regulacija kratkotrajnega oddajanja v najem s predvidenimi časovnimi omejitvami. Odhajajoča vlada oziroma ministrstvi, pristojni za turizem in stanovanja, sta vztrajali, da je regulacija potrebna, saj se bo sicer nadaljeval škodljiv trend izločanja stanovanj s trga dolgotrajnega najema ter s tem zmanjševanje dostopnosti do stanovanj in višje cene. Z zaostrenimi pogoji za oddajanje, na primer obveznimi soglasji in uporabnimi dovoljenji, pa so na tem področju želeli narediti tudi več reda.
Drugačnega mnenja so bili v takratni opoziciji, ki bi zdaj utegnila postati nova koalicija. Med drugim so opozarjali na omejevanje lastninske pravice in podjetništva.
Na spremembo ureditve tega področja pod morebitno novo vlado nakazuje predlog za začasno neuporabo novega zakona o gostinstvu, ki je del omnibusnega zakonskega predloga interventnih ukrepov. Predlog, ki so ga spisali NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica, odpira tudi vprašanje, ali bi v nadaljevanju utegnilo slediti razrahljanje ali celo črtanje določenih zakonskih določb, ki zadevajo omejevanje kratkotrajnega oddajanja.
Na vidiku popravki ureditve
Da začasna zamrznitev zakona, pri izvajanju katerega se zapleta, saj zanj še ni vseh podlag, najbrž ne bi pomenila le časovnega premika uveljavitve, temveč bi vmes prišlo do vsebinskih sprememb, nakazuje tudi utemeljitev zakonskega predloga. »Skupno novela deluje kot prekomerno restriktiven in slabo usklajen poseg v dejavnost, ki lahko bistveno omeji poslovanje v panogi,« so med drugim do zakona kritični predlagatelji zakona s prvopodpisanim poslancem NSi Janezom Ciglerjem Kraljem. Do konca leta, dokler predlagajo zamrznitev, bi bilo po njihovem mogoče zakon »uskladiti z vsemi deležniki in do konca sprejeti ustrezno ureditev tega področja«.
Sobodajalci izražajo polno podporo
V tretjem bloku so pri predlogu za začasno zamrznitev zakona sledili predvsem pobudam predstavnikov sobodajalcev oziroma ponudnikov kratkotrajnega najema, ki so tudi sicer zelo dobro organizirani in glasni, od ministrstva za gospodarstvo pa so že večkrat zahtevali moratorij za izvajanje zakona, ministru Matjažu Hanu so predali tudi peticijo. Poleg »spornih določb« je novela namreč, kot opozarjajo, prinesla normativni kaos, saj še niso sprejeti vsi potrebni podzakonski akti za njegovo izvajanje, medtem ko so stari prenehali veljati, kar je povzročilo pravno negotovost. Predstavniki sobodajalcev so se tudi izjemno hitro odzvali na predlog zakona o interventnih ukrepih in mu izrazili polno podporo. Kot so zapisali v Združenju sobodajalcev Slovenije, Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov in Združenju lastnikov nepremičnin, gre za »nujen ukrep, da se prepreči sistemsko uničevanje dejavnosti«.
Kot smo v Dnevniku že poročali, pri izvajanju zakona prehodno prihaja do položaja, ko bi zavezanci že morali izpolnjevati določene zakonske obveznosti (soglasja, označevalne nalepke, identifikacijske številke …), vendar v praksi še niso izpolnjeni vsi pogoji za to, saj še niso sprejeti vsi potrebni pravilniki za registracijo in poslovanje, za kar je odgovorno ministrstvo.
Na ministrstvu za gospodarstvo predlogu za moratorij do zdaj kljub temu niso ugodili, so pa poudarili, da se posamezne obveznosti lahko izvajajo šele, ko so vzpostavljeni vsi podzakonski akti in tehnični pogoji za njihovo izvajanje. »Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, obveznosti dejansko ni mogoče izvrševati, niti sankcionirati njihovega neizpolnjevanja,« so nam nedavno pojasnili.
Časovne omejitve sploh (še) ne bo?
Jim je pa na ministrstvu za gospodarstvo vendarle uspelo pripraviti uredbo o metodologiji za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028, kjer naj bi veljale časovne omejitve oddajanja. Kot izhaja iz predloga uredbe, ki je vlada še ni sprejela, je pa uvrščena na današnjo sejo vladnega odbora za gospodarstvo, se bo občina uvrstila na seznam, če bosta hkrati izpolnjena oba kriterija, in sicer visoko nedostopnost stanovanj in velik obseg oddajanja v kratkotrajni najem v občini. Nedostopnost stanovanj se bo ugotavljala na podlagi povprečne mediane cen hiš in stanovanj v občini glede na povprečno mediano cen v državi. Pri tem se bodo upoštevali podatki za zadnji dve koledarski leti (2024, 2025).
Pri kriteriju velikega obsega kratkotrajnega oddajanja v najem se bo upoštevalo povprečno število prenočitev v nastanitvenih obratih v občini glede na število prebivalcev občine primerjalno z razmerjem števila prenočitev glede na število prebivalcev na ravni države.
Ministra, pristojna za gostinstvo in za stanovanja, morata v skladu z zakonom in uredbo seznam občin določiti najkasneje do 30. aprila. Neuradno smo izvedeli, da izračuni še niso pripravljeni, saj še ni podatkov za leto 2025, ki so podlaga za izračun. Tako tudi še ni znan seznam občin. Po neuradnih ocenah bi se na njem lahko znašla približno desetina, torej okrog 20 občin.
V skladu z zakonom lahko občine, ki bodo uvrščene na seznam, najkasneje do konca oktobra z odloki splošno zakonsko omejitev (60 dni) razrahljajo, kar naj bi večina, sodeč po prvih odzivih, tudi storila. Časovne omejitve bi se nato v skladu z zakonom v praksi uveljavile z letom 2027.
Toda morebitna zamrznitev izvajanja zakona lahko to spremeni. Tudi iz zakonskega predloga izhaja, da se določbe v zvezi z določitvijo občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leto 2027 ter časovno omejitvijo oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem ne bi uporabljale. Časovno omejevanje tako sploh ne bi bilo izvedljivo, saj bi se zakon s 1. januarjem 2027 po »moratoriju« – in vmesnih popravkih – začel šele ponovno uporabljati.
Na naše vprašanje, kako komentirajo predlog o začasni neuporabi zakona, pa so zapisali, da bi začasna neuporaba zakona ustvarila pravno negotovost ter otežila načrtovanje in poslovanje tako obstoječih kot novih ponudnikov gostinskih storitev.