Dobršno mero drznosti, iznajdljivosti in stilskega občutka zahteva izbira moške garderobe, ki vključuje metuljčka. Še zlasti v vsakodnevni opravi. Metuljček je pač domala pozabljen sentiment, simbol nekih drugih časov, dandanes rezerviran samo še za tiste, ki so te druge čase doživeli in preživeli, pa za opero in banket. Vsekakor pa ne za poslovneže, ki vodijo državne družbe. Približno enak skupek vrlin in lastnosti kot neklasična izbira oprave zahteva tudi lagodna dolgoživost na razslojeni politično-gospodarski sceni. Blaž Košorok vsekakor ni povprečen direktor.
Janšev kader, Jankovićev kader
Kljub strankarski izkaznici bi mu težko pripisali politični pedigre. Bil je direktor iz bazena SDS. Bil je direktor iz miljeja Zorana Jankovića. Je direktor iz interesnega kroga NSi. Član največje vladne stranke je še iz časa, ko je bila to stranka SDSS pod vodstvom Jožeta Pučnika. »In prav to članstvo se v javni sferi najbolj demonizira. Vsekakor je to neki štempelj,« pribije Košorok, »a po drugi strani imam vsaj dva štemplja, enega, da sem kader Janeza Janše, drugega, da sem kader Zorana Jankovića. Ki me, mimogrede, še vedno občasno pokliče in pohvali,« navrže. Blaž Košorok ne velja za tipičen politični kader, prej za dobrega poslovneža z izjemnim omrežjem poznanstev in prijateljev iz vseh družbenih sfer. Bil je denimo na šestdesetem rojstnem dnevu nadškofa Antona Stresa. Na zabavi za Košorokov 40. rojstni dan je pel hrvaški estradnik Gibonni. Prijateljuje z Markom Pogorevcem, nekdanjim generalnim direktorjem policije, in Janezom Škrabcem, enim najmočnejših gradbincev v državi in lastnikom Rika. Vse to ga odvezuje potrebe po politični korektnosti in mu omogoča, da govori brez dlake na jeziku.
Prvi vplivni in pomemben položaj je Košorok zasedel pri rosnih 33 letih, ko je postal direktor ljubljanske Termoelektrarne-Toplarne, največjega energetskega objekta v Sloveniji, ki proizvaja toplotno in električno energijo. Ko je nastopil mandat, je bil TE-TOL še v večinski državni lasti. To je bilo v času prve vlade Janeza Janše. Medtem je ljubljanska občina prevzela lastništvo TE-TOL. Zoran Janković je začenjal svoj prvi mandat kot ljubljanski župan in odstranjeval zapuščino svojih predhodnikov, a proti pričakovanjem Košorok ni bil razrešen z mesta direktorja, nasprotno, imenovan je bil za nov mandat. Ko ga je zaključil, je presedlal v pisarno generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). To je bilo v času druge vlade Janeza Janše. Prišel je v obdobju, ko se je zaključevala finančna konstrukcija za zloglasni TEŠ 6, le nekaj mesecev zatem, ko je državni zbor potrdil poroštveni zakon. Tedaj lobiji – politični, lokalni in interesni – niso več izbirali sredstev za dosego cilja: zgraditi šesti blok za vsako ceno. Projekta se je kasneje oprijelo ime mater vseh korupcijskih afer, predvsem zaradi tako imenovanega šaleškega lobija, ki je ves čas vodil igro, z direktorjem TEŠ Urošem Rotnikom na čelu. Bili so prepričani, da bodo zlahka pometli s Košorokom, ga vrteli okrog prsta, kot so njegove predhodnike, a so se ušteli. Košorok je pometel z njimi, javno pa odkrito govoril o »fantih, ki so šli malo predaleč«.
Blaž Košorok je do danes eden izmed zgolj dveh generalnih direktorjev HSE, ki sta na čelu skupine oddelala ves mandat; drugi je bil Jože Zagožen. Po padcu Janševe vlade in nastopu vlade Mira Cerarja je Košorok preživel dva poskusa predčasne razrešitve. Ko je naposled le odšel, je ohranil sloves inteligentnega, lucidnega kombinatorika, pravzaprav uspešnega direktorja, ki je porušil zakoreninjene predstave o političnih direktorjih, takih, ki so dobili mandat zgolj in samo zaradi strankarske izkaznice.
Relativno nekompromitiran, razen ...
Po odhodu s HSE je v kratkem obdobju menjal več služb, od Akrapoviča do družbe Energygor v lasti Ivana Pušnika. Z njim je pravzaprav povezana edina afera, v katero se je Košorok zapletel v svoji karieri; Pušnik je nekdanji agent zloglasne Udbe, kasneje pa pomemben energetski igralec, najbolj znan kot trgovec s premogom. S Košorokom ju veže dolga zgodovina, še iz časa vodenja TE-TOL. Leta 2002 je Košorok kot direktor TE-TOL z Gorenjem podpisal pogodbo o dolgoročni dobavi indonezijskega premoga za 20 let. Pogodba je bila že v času podpisa predmet številnih kritik, predvsem zato, ker jo je TE-TOL sklenil s posredniki in ne dobavitelji premoga. Gorenju je pri poslu svetoval Ivan Pušnik – in enako vlogo je imel petnajst let kasneje, ko je pogodbo o dobavi premoga od Gorenja prevzela multinacionalka Vitol. Energygor, v katerem je bil kasneje zaposlen Košorok, danes pogodbeno sodeluje z Vitolom.
Mesto državnega skretarja v tem kontekstu izstopa iz Košorokovega curriculuma vitae; v primerjavi s prejšnjimi je to relativno nizko plačana, nehvaležna, a izpostavljena javna služba. Košorokova zadnja plača je znašala 4908 evrov bruto. »Na neki način mi je bil izziv delati v državni upravi, še zlasti v času predsedovanja EU, saj je energetika eno pomembnejših področij,« odvrne Košorok. »Vsekakor nisem bil tam zaradi denarja,« zatrdi.
Nedvomno je bil on snovalec energetskih politik na ministrstvu in desna roka ministra Jerneja Vrtovca, ki do imenovanja z energetiko ni imel veliko opraviti. Morda je dobra služba zahvala za delo, ki ga je opravil na ministrstvu. Že pred meseci se je pravzaprav pojavil kot eden ključnih kandidatov za predsednika uprave Petrola, nasledil naj bi Nado Drobne Popović, a se kasneje ta scenarij ni uresničil. Nemara pa je nova služba zahvala za zasluge za Gen energijo; na ministrstvu se je namreč ukvarjal tudi z izdajo energetskega soglasja za drugi blok krške nuklearke, projekt, od katerega bo imela največ koristi prav družba, ki jo po novem vodi.
»Kdaj bo blok stal? Sem optimist in rečem leta 2033,« odgovori. To pa bistveno presega mandat enega direktorja. Toda če ga bo res začel uresničevati v času svojega mandata, bo potreboval vso drznost, iznajdljivost in stilski občutek, kar ga premore – kajti to bo posel, okrog katerega se bo vnel ne boj, temveč lobistično mesarsko klanje.
