V državnem zboru sta ob aferi Black Cube na mizi dve zahtevi za parlamentarno preiskavo z nasprotnima izhodiščema. Ena naj bi ugotavljala, kdo je stal za tajnim snemanjem in domnevnim tujim vmešavanjem v volitve, druga pa, ali sta bili Sova in policija uporabljeni za politični obračun s SDS in Janezom Janšo.
Svoboda in Levica sta zahtevo za parlamentarno preiskavo vložili kmalu po konstituiranju novega sklica državnega zbora. Z njo želita pod drobnogled vzeti afero Black Cube, obisk predstavnikov izraelskega podjetja na sedežu SDS in sume nezakonitega financiranja političnih strank. SDS, NSi in Resnica pa so 15. maja vložile še svojo zahtevo. Ta ni usmerjena predvsem v domnevne povezave med Black Cube in SDS, temveč v ravnanje obveščevalno-varnostnih in preiskovalnih organov ter v vprašanje, kako so informacije iz teh postopkov prišle v javnost.
Od posnetkov do Trstenjakove
Spominmo. Afera je izbruhnila tik pred volitvami, ko so se na spletu začeli pojavljati izseki skrivaj posnetih pogovorov. V njih so sogovorniki govorili o domnevni korupciji, lobističnih povezavah, ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, državnem gospodarstvu in vplivu Roberta Goloba. Med posnetimi so bili med drugim nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, odvetnica Nina Zidar Klemenčič in lobist Rok Hodej. Kmalu se je pokazalo, da posnetki niso nastali naključno. Sogovornike naj bi na srečanja zvabili ljudje, ki so nastopali kot predstavniki domnevnih tujih podjetij oziroma investicijskih skladov. Posneti so po objavah opozarjali, da so bili pogovori iztrgani iz konteksta in zmontirani tako, da ustvarjajo politično uporabno zgodbo.
Zadeva je dobila novo razsežnost, ko je Sova ugotovila, da naj bi šlo za delovanje tuje paraobveščevalne strukture. Po navedbah vlade naj bi direktor Sove Joško Kadivnik predstavil materialne dokaze, da so bili trije predstavniki Black Cube – Giora Eiland, Liron Tzur in Dan Zorella – povezani z obiskom sedeža SDS na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Ugotovitve je Sova predala policiji in tožilstvu. Janez Janša je sprva dejal, da za Black Cube še ni slišal, pozneje pa priznal, da pozna Eilanda in da je bil ta na sedežu SDS. Po njegovih besedah sta govorila o razmerah na Bližnjem vzhodu. Robert Golob mu je očital stike z ljudmi iz tujih paraobveščevalnih struktur in vmešavanje v volitve, Janša pa je očitke zavrnil ter Golobovo vlado obtožil zlorabe državnih institucij.
Boj za parlamentarno preiskavo
Ker so kazenski postopki praviloma počasni in zaprti za javnost, se je težišče afere začasno preselilo v politiko. Svoboda in Levica želita ugotoviti, kdo je operacijo naročil in plačal, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na volilni izid.
SDS, NSi in Resnica pa skušajo preiskavo usmeriti drugam. Po njihovi razlagi ni ključno vprašanje, kdo je stal za snemanji, temveč ali so bili Sova, policija in drugi državni organi politično uporabljeni za škodovanje SDS in Janezu Janši tik pred volitvami.
Katera parlamentarna preiskava bo dejansko stekla in kako široko bo zastavljena, za zdaj še ni jasno. Od tega pa bo odvisno tudi, ali bo državni zbor sploh lahko posegel v ključna odprta vprašanja: kdo je operacijo naročil, kdo jo je financiral in kakšna je bila narava stikov predstavnikov Black Cube s slovenskimi političnimi akterji.