Predsednica države Nataša Pirc Musar bo danes podpisala odlok o razpisu volitev. Državna volilna komisija bo nato potrdila rokovnik volilnih opravil. Prva bodo stekla teden pozneje, 12. januarja, ko bo mogoče oddati tudi podpise podpore kandidatnim listam. Te bo mogoče vložiti najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja. Predvolilna kampanja pa se bo sprva neformalno, formalno pa mesec dni pred volitvami začela na polno, čeprav jo dejansko spremljamo že kar nekaj časa.
Dvoboj med SD in Gibanjem Svoboda
Javnomnenjske ankete na prvo mesto prepričljivo postavljajo SDS, ki naj bi ji bilo vse bližje Gibanje Svoboda. Glavni spopad se bo tako odvil med glavnima hegemonoma na obeh polih, Robertom Golobom in Janezom Janšo, ki bosta oba igrala na polarizacijo. Prvi bo skušal volilce prepričati, da je edini, ki lahko premaga Janeza Janšo, slednji pa, da je edini, ki lahko poskrbi za razvojni preobrat države. Možnosti za kakršnekoli tretje poti oba zelo zožujeta.
Kdo od njiju naj bi na koncu sestavljal vlado, bo odvisno predvsem od razmerij in uspeha manjših akterjev na obeh polih, na kar bo ključno vplivala volilna udeležba oziroma mobilizacija volilnega telesa. Glede na ankete, ki v zadnjem času vsaj z napovedovanjem rezultatov referendumov sicer niso ravno zadele, naj bi bila tokrat gneča okoli parlamentarnega pragu precejšnja, izid pa zato precej nepredvidljiv.
Decembrska anketa Ninamedie za Dnevnik je v primeru zaprtega vprašanja, kjer anketirancem naštejejo obstoječe in nove stranke, pokazala, da bi se v državni zbor prebili tudi SD, skupna lista Levice in Vesne ter Prerod Vladimirja Prebiliča na eni strani ter na drugi Demokrati, ki sicer zagovarjajo sodelovanje prek političnega pola, in Nova Slovenija, ki se predvolilno povezuje s SLS in Fokusom. Zelo blizu je tudi Stevanovićeva Resni.ca.
Kdo bo jeziček na tehtnici?
Volilni preferenci Demokratov in Preroda, dveh novih strank, katerih volilni rezultat bi utegnil biti ključnega pomena za snovanje povolilnih koalicij, sta se v decembru sicer nekoliko znižali, a do volitev se lahko še marsikaj spremeni.
Decembrski rezultati volilnih napovedi vseh pomembnejših slovenskih javnomnenjskih agencij, združeni na enem mestu (na portalu volilna-napoved.si), pa kažejo, da nobenemu od polov ne bi uspelo zbrati dovolj mandatov za sestavo vlade. Tako ni izključeno, da bi lahko bila v primeru visečega parlamenta in če bi se dejansko prebila v parlament, jeziček na tehtnici prav populistična Resni.ca. Njena stališča in pozicioniranje sicer ostajajo precej nejasna, k trdnosti prihodnje koalicije pa ne bi prispevala.
Pred prejšnjimi volitvami leta 2022 je bila za zelo močno zmago še enega v nizu novih obrazov in nove stranke Gibanje Svoboda, ki se je prelila v rekordno število poslancev v državnem zboru, odločilna utrujenost volilcev po zahtevnem obdobju kovida in s tem povezanih omejitev Janševe vlade. Trenutne okoliščine so drugačne, antijanša učinek, na katerega bo spet stavil Golob, se je – ker je Janša v opoziciji – nekoliko izpel, Svoboda pa je izgubila velik del nekdanje podpore. Ključno vprašanje je, ali bodo nekatere vladne (pol)reforme, ki bodo prave učinke pokazale šele na daljši rok, dovolj za ponovitev mandata oziroma koliko se bo aktualna vlada presojala po rezultatih, ki marsikje odstopajo od velikih pričakovanj. V zadnjem obdobju tudi ni bilo mogoče spregledati njenih predvolilnih ukrepov, kot sta zimski regres in podaljšanje veljavnosti vinjet. Opozicija vladi zato očita, da je pred volitvami odprla slaščičarno, in računa na trezno presojo volilcev, ali se je pod Golobovo vlado njihovo življenje dejansko izboljšalo.
Golobu je kljub kritikam za razliko od predhodnih novih obrazov proti koncu mandata uspelo ohraniti razmeroma stabilno podporo, čeprav njegova volilna baza, za razliko od SD, ki je kljub aferam ohranila razmeroma stabilno podporo, ni močno utrjena. Levica si možnosti za uspeh izboljšuje s povezovanjem z Vesno, bi ji pa na drugi strani lahko del glasov odnesel samostojni projekt Mihe Kordiša s stranko Mi socialisti!. Levi blok bi proti desnemu izgubil tudi z morebitnim slabim rezultatom Prebiliča, ki po zavrnitvi povezovanja s SD krmari med alternativo na levi in nasprotovanjem Janši.
Bolj organizirana je za zdaj desnica, ki se je iz prejšnjih volitev naučila, da mora preprečiti drobljenje in s tem izgubo določenega deleža glasov za desni pol. Zato se NSi v iskanju sinergije povezuje s strankama SLS in Fokus Marka Lotriča. V nasprotnem primeru bi šli glasovi za slednji dve stranki v nič. Odločilni za desni pol pa bodo najbrž glasovi za Demokrate, ki bi jih utegnili pobirati tudi pri delu neopredeljenih sredinskih volilcev.