Koalicija želi hkrati z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan za 11. oktober, volilce na treh posvetovalnih referendumih vprašati tudi o pogojevanju pravice do socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih v družbenokoristna dela, o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Vprašanja ne le da dišijo po populizmu in bi služila predvsem mobilizaciji volilnega telesa in preusmerjanju pozornosti, temveč so po mnenju pravne stroke problematična tudi z ustavnopravnega vidika.
Koalicija ima skupaj z Resnico sicer dovolj glasov za razpis vseh treh referendumov, o čemer bodo odločali na današnji izredni seji, a ni izključeno, da bi jim načrte prekrižale morebitne pobude za ustavno presojo odlokov o razpisu referendumov, saj bi ti odprli več ustavnopravnih vprašanj.
Najbolj sporen je predlog o posvetovalnem referendumu glede pravice tujcev do sodelovanja na lokalnih volitvah. Z njim bi se namreč koalicija z volilci za nazaj posvetovala o nečem, o čemer je že odločila, kar je po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi ter tudi s samim namenom predhodnega posvetovalnega referenduma. Ustavno sporna bi bila lahko tudi ukinitev RTV-prispevka in pogojevanje denarne socialne pomoči, preko katere se zagotavlja tako imenovani življenjski minimum za preživetje posameznika. Gre torej za mehanizem socialne države, ki je ustavna kategorija.
Že sredi junija je koalicija sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji po več kot 20 letih odvzela volilno pravico. Uveljavitev zakona je zadržala pobuda za razpis zakonodajnega referenduma – zbiranje podpisov se bo začelo 1. septembra. »Posvetovalni referendum o zakonu, ki je že sprejet in v zvezi s katerim poteka postopek za razpis zakonodajnega referenduma, ni dovoljen, saj je skregan s samim pojmom tega referenduma,« je za Dnevnik nedavno komentiral dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete.
Posvetovalni referendum je le predhoden
Enako je ocenilo več pravnih strokovnjakov in tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora, ki je opozorila, da je posvetovalni referendum lahko le predhoden, preden državni zbor končno odloči o posameznem vprašanju. Zato bi bil posvetovalni referendum o zakonu, ki je bil že sprejet, po mnenju ZPS v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, pa tudi z namenom in zasnovo instituta predhodnega posvetovalnega referenduma.
Do omenjenega referenduma so očitno zadržani tudi na pristojnem ministrstvu za lokalno samoupravo, kjer so v imenu vlade spisali mnenje. V njem so se izognili jasni opredelitvi glede referenduma, pač pa ponudili le strogo pravno razlago, ki je vsebinsko zelo podobna razlagi ZPS. »Namen instituta posvetovalnega referenduma je, da se volilci o določenem vprašanju izrečejo pred dokončno odločitvijo državnega zbora o konkretnem vprašanju. Posvetovalni referendum ima zato značilnosti tako imenovanega predhodnega referenduma,« so zapisali na ministrstvu. In spomnili tudi na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2024, ki je med drugim navedlo, da je posvetovalni referendum institut neposredne demokracije, katerega bistvena značilnost je, da gre za predhodni referendum.
Predsednik parlamenta in Resnice Zoran Stevanović je imel prejšnji teden svojo razlago. Po njegovem mnenju naj posvetovalni referendum ne bi bil pravno sporen, ker zakon še ne velja, saj ga je zadržala pobuda za zakonodajni referendum. Toda če bodo podpisi za slednjega zbrani, bodo volilci na njem zavezujoče odločili o tem, ali naj se zakon uveljavi ali ne (zato nezavezujoči posvetovalni referendum v tem kontekstu niti ne bi imel smisla). Če podpisov za zakonodajni referendum morebiti ne bo dovolj, pa se bo zakon uveljavil, in to še preden bi o njem potekal posvetovalni referendum. V primeru takšnega razpleta je pričakovati predlog za izpodbijanje zakona na ustavnem sodišču.
RTV-prispevek pogoj za z ustavno varovano avtonomijo
Tudi v zvezi z (ne)ukinitvijo obveznega plačevanja RTV-prispevka, ki bi bila predmet drugega referendumskega vprašanja, je ZPS opozorila, da ima ustavnopravni pomen. »Stabilnost in predvidljivost njenega financiranja sta namreč bistven pogoj za uresničevanje institucionalne in programske avtonomije Radiotelevizije Slovenija, ki je varovana z 39. členom ustave.«
Ukinitev obveznega RTV-prispevka in prenos financiranja na državni proračun predvideva že novela zakona o RTVS, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila skupina volilcev s prvopodpisanim prvakom Resnice Stevanovićem. Ta je medtem že predlagal umik obravnave omenjene novele, ki bi na mize poslancev prišla prihodnji teden, na čas po predvidenem referendumu o tem vprašanju. ZPS je ključne rešitve predlagane novele označila za ustavno sporne. Kot je zapisala, obstoječ način financiranja s prispevkom državljanov zagotavlja stabilno, predvidljivo in od tržnih mehanizmov neodvisno financiranje ter materialne pogoje za izvajanje javne službe, ki so pogoj za delovanje RTVS kot javnega medija.
»Ker je stabilnost financiranja RTV Slovenija bistven pogoj za njeno institucionalno in programsko avtonomijo, ZPS predlagano spremembo ocenjuje kot sporno, saj bi lahko pomenila prekomeren poseg v pravico do svobode izražanja in javnega obveščanja iz 39. člena ustave,« so zapisali.
Ustavno skladnost načina financiranja RTVS je že večkrat presojalo tudi ustavno sodišče. Med drugim je odločilo, da je obveznost plačevanja naročnine primeren in nujen ukrep za uresničitev ustavno dopustnega cilja zagotavljanja avtonomije RTVS.
Eksplicitno pa je referendum o tem vprašanju podprla vlada, saj po njem vprašanje financiranja javne radiotelevizije sodi med teme, glede katerih je vključevanje javnosti in neposredno izražanje stališč državljank in državljanov posebej pomembno. »Zavezanci za plačevanje RTV-prispevka imajo legitimen interes in pravico izraziti svoje mnenje o načinu financiranja RTV Slovenija ter o zagotavljanju sredstev za izvajanje njene javne službe.« Je pa vlada hkrati zapisala, da bo treba ne glede na izid posvetovalnega referenduma zagotoviti takšne sistemske rešitve, ki bodo hkrati upoštevale voljo državljank in državljanov ter varovale javni interes po obstoju neodvisne, pluralne in finančno vzdržne javne radiotelevizije.
Trk ob pravico do socialne varnosti?
Ustavnopravna vprašanja odpira tudi posvetovalni referendum o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela, ki ga vlada ne le podpira, temveč meni, da bi ustrezno organizirana družbenokoristna dela lahko predstavljala enega od ukrepov aktivnega vključevanja delovno sposobnih upravičencev do denarne socialne pomoči.
ZPS ob tem opozarja na 50. člen ustave, ki govori o pravici do socialne varnosti. Predlog referendumskega vprašanja namreč precej nejasno govori o pogoju »aktivnega« opravljanja družbenega dela, zato da se omogoči pravica do denarne socialne pomoči. Pravniki ob tem opozarjajo, da je denarna socialna pomoč prejemek, ki ga posameznik potrebuje za zagotovitev najbolj osnovnih življenjskih potreb, in da se prek te pomoči zagotavlja tako imenovani življenjski minimum za preživetje posameznika, ki je v socialni ali ekonomski stiski in potrebuje pomoč, zato bi bilo pri morebitni zakonski ureditvi treba upoštevati jedro 50. člena ustave.
ZPS opozarja tudi na že veljavno zakonodajo, po kateri je do denarne socialne pomoči že zdaj upravičena le oseba, ki si materialne varnosti ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sama ne more oziroma ni mogla vplivati, torej zaradi objektivnih razlogov. To ne pomeni nujno, da ima taka oseba objektivno oviro za delo, temveč da obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih si kljub svoji delovni sposobnosti ne more zagotoviti preživetja. Nasprotno pa oseba, pri kateri je materialna ogroženost posledica razlogov, na katere lahko vpliva, oziroma ki brez utemeljenega razloga zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja njenega socialnega položaja, po veljavni ureditvi zaradi krivdnih razlogov iz zakona o socialnovarstvenih prejemkih ni upravičena do denarne socialne pomoči. V tem smislu je zato referendumsko vprašanje, kot so opozorili tudi v opoziciji, irelevantno, ministrstvo pa ima vso pristojnost, da preveri, ali sistem dobro deluje in ustrezno ukrepa.