Z interventnim zakonom, ki ga bo vlada predvidoma obravnavala danes, bodo padle omejitve pri številu zdravljenj. »Ostali smo pri odločitvi, da plačamo vse storitve na vseh ravneh zdravstva. Druga točka je sprememba v svetih zavodov, tretja pa umirjanje razmer v osnovnem zdravstvu,« je v pogovoru, ki ga bomo objavili v jutrišnjem Dnevnikovem Objektivu, povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. »Vemo, da dosedanji poskusi reševanja težav v zdravstvu niso prinesli nobenega učinka, zato moramo ravnati drugače, kot so naši predhodniki,« je poudaril. V interventni zakonodaji so se izogibali vsem, tudi manjšim posegom v zdravstveni sistem.
Z interventnimi in drugimi ukrepi želijo doseči, da bi zdravstvo delovalo, kot je leta 2019 oziroma pred covidom. Zaposleni v osnovnem zdravstvu bodo na račun dodatnega dela prejemali višje dohodke, a ambulant ne nameravajo siliti, da sprejmejo večje število opredeljenih pacientov. »Zavedam se, da je pacientom brez osebnega zdravnika kršena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, a uveljavljanje sprememb na silo ni učinkovito,« pojasnjuje Bešič Loredan.
Zdravnike bodo skušali, da bi imeli več časa za paciente, hkrati razbremeniti nekaterih administrativnih opravil.
Med rešitvami, ki jih napoveduje minister za zdravje, so tudi ambulante za prebivalce, ki nimajo osebnega zdravnika. »Želim si, da bi si lahko vsak izbral osebnega zdravnika, a tega ni mogoče urediti v nekaj tednih, tudi v nekaj mesecih ne,« je dejal. Zdravstveni domovi to obliko sicer že uporabljajo kot izhod v sili. Če bodo našli primeren način za njihovo vključevanje, bodo tako imenovane ambulante za neopredeljene v prehodnem obdobju nekaj let tudi del zdravstvenega sistema, je potrdil Bešič Loredan.
Tudi v primeru bolnišnic si po njegovih besedah želijo, da bi covid in druge okužbe dihal v zdravstveni sistem umestili tako, da se ta ne bo ustavljal. »Upam, da omejevanje nenujnih zdravljenj v prihodnje sploh ne bo potrebno. V vsakem primeru pa bo meja, ko bi se to zgodilo, postavljena višje kot ob preteklih valovih covida,« je napovedal. Po njegovem mnenju je v Sloveniji sicer bolj kot v številu postelj težava v splošnem pomanjkanju kadra, kar je bilo že pred covidom vidno ob težjih sezonah gripe. Ovira pri vračanju v predkoronsko stanje pa je tudi nezadovoljstvo zdravstvenih delavcev, opaža. »Spodbujati želimo stik med zdravniki in pacienti, tako kot je bilo leta 2019, a je to težje storiti, kot se sliši,« je Bešič Loredan povedal o prevladi telefonskih pogovorov v osnovnem zdravstvu.
Do zdravil prek portala
Z ambulantami za neopredeljene, ki jih med rešitvami vidi Bešič Loredan, imajo izkušnje v ljubljanskem zdravstvenem domu. V njihovi enoti v Šiški so vzpostavili dve ambulanti za paciente, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Ena deluje za akutno zbolele, ena pa skrbi za vodenje kroničnih bolezni in administrativna opravila, kot je pisanje napotnic in receptov. Ambulanta za paciente, ki so ostali brez osebnega zdravnika, pa deluje tudi v njihovi bežigrajski enoti, so pojasnili.
V tem zdravstvenem domu trenutno testirajo še druge nove oblike dela. Ena od teh poti je telemedicinska obravnava kroničnih bolnikov. Glede na prve rezultate bi lahko to možnost v prihodnje uporabljali tudi v preostalih delih države, menijo v Zdravstvenem domu Ljubljana. Uvedli so tudi medicinski portal za paciente, ki lahko na tak način neposredno prek zdravstvene dokumentacije sporočajo svoje potrebe zdravniku, naročajo zdravila ali stalne napotnice. S tem se zmanjšuje administrativno breme za zaposlene v ambulanti, opažajo v zdravstvenem domu.
Glede na podatke Sledilnika Zdravniki prebivalcev na novo ne opredeljuje niti eden od zdravnikov v Ljubljani, kar velja tako za zdravstveni dom kot za koncesionarje. Zavodi, kjer je imel pacient izbranega zdravnika, morajo zanj sicer skrbeti še dve leti po specialistovem odhodu ali upokojitvi.
