V skupino enajstih finalistk so se poleg božičnice uvrstile še: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj. Komisija je najodmevnejše besede izbirala med 470 prispelimi predlogi, nato pa je končno odločitev prepustila javnosti, ki je glasovala vse do včeraj tik pred razglasitvijo. Vodja akcije Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je pojasnila, da je bila odločitev o tem, katere besede uvrstiti v končni izbor, izredno težka. Med 470 predlogi je bilo skoraj 200 različnih, med njimi pa so bili denimo digitalna demenca, digitalni evro, nomofobija kot strah pred odsotnostjo mobilnega telefona pa tudi butlfon kot nasprotje pametnega telefona. Več kot 4000 glasovalcev je na koncu zmagovalni besedi prisodilo 1178 glasov, na drugo mesto se je uvrstila besedna zveza dolgotrajna oskrba, na tretje mesto pa zastoj.
Izbrano besedo je ob razglasitvi komentirala Saša Poljak Istenič z Inštituta za slovensko narodopisje. Beseda je bila v zadnjem času najbolj razširjena v pomenu denarni dodatek zaposlenim ob koncu leta, opisuje pa tudi slovenske šege in navade. Slovenski etnološki leksikon pozna namreč tri pomene božičnice, vsi pa se nanašajo na dogajanje in ne na materialno vrednost. Med drugim je bila božičnica javni dramski nastop jezuitov, s katerim so častili Kristusovo rojstvo.
Kmalu novi pravopis
Izbor besede leta je na ZRC SAZU potekal že deseto leto zapovrstjo. Z akcijo še naprej želijo krepiti zavest o pomenu besed v našem življenju. »Besede so naše ogledalo, zato so nam včasih všeč, včasih pa se ob njih zgrozimo. V okoljih, kjer ljudje vedo, da delajo narobe, a želijo to prikriti, začnejo najprej spreminjati jezik in z napačnimi besedami poimenovati problematične pojme,« je dejal jezikoslovec in predstojnik inštituta Kozma Ahačič.
Do zdaj so častni naziv beseda leta prejele besede begunec, evropski prvaki, čebela, podnebje, karantena, PCT, gasilec, ujma in genocid. Celotno letošnje leto pa bodo na inštitutu namenili besedam, saj se končuje razprava o novem pravopisu. K njemu so do sedaj prejeli že več kot 2400 komentarjev. Do prihodnje razglasitve besede leta bi tako že lahko predstavili novo različico pravopisa.
Med mladimi trend 6-7
Sočasno z izborom besede leta je v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije potekal izbor kretnje leta. Največ glasov je dobila geopestrost. Od leta 2019, odkar jih razglašajo, so to postale ustava, koronavirus, PCT, vse je v naših rokah, solidarnost in mir. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je ob tem poudaril, da kljub vpisanemu znakovnemu jeziku v ustavo gluhi otroci še nimajo predmeta znakovni jezik, da bi se lahko v šoli učili o svojem jeziku. Kot je dejal, si prizadevajo, da bi država zagotovila sistemski vir za razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Čeprav so v preteklosti to že počeli, pa komisija za besedo leta letos ni izbirala med novotvorjenkami, ki so nastale v lanskem letu. Namesto tega so se odločili, da izpostavijo besedni trend mladih 6-7, kar je svetovni pomen povezanosti generacije tiktoka. Gre za besedno zvezo, ki jo mladi pogosto uporabljajo ob izgovarjavi six-seven, a nihče ne zna natančno pojasniti, zakaj to počnejo in od kod izvira trend.