Finalistke za besedo leta so bile še carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj. Komisija jih je izbrala izmed 470 prispelih predlogov, nato pa jih je prepustila v izbiro javnosti, ki je lahko glasovala vse do danes.
Vodja akcije Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je pojasnila, da je bila odločitev o tem, katere besede uvrstiti v končni izbor, izredno težka. Med 470 predlogi je bilo skoraj 200 različnih, med njimi pa so bili denimo digitalna demenca, digitalni evro, nomofobija kot strah pred odsotnostjo mobilnega telefona, pa tudi butlfon kot nasprotje pametnega telefona. Več kot 4000 glasovalcev je na koncu zmagovalni besedi prisodilo 1178 glasov, na drugo mesto se je uvrstila dolgotrajna oskrba, na tretje mesto pa zastoj.
Izbrano besedo je komentirala Saša Poljak Istenič z Inštituta za slovensko narodopisje. Če je bila beseda v zadnjem času najbolj razširjena kot denarni dodatek zaposlenim ob koncu leta, pa ne opisuje del slovenskih šeg in navad. Slovenski etnološki leksikon pozna namreč tri pomene božičnice, vsi pa se nanašajo na dogajanje in ne na materialno vrednost. Med drugim je bila božičnica javni dramski nastop jezuitov, s katerim so častili Kristusovo rojstvo.
Akcijo Beseda leta je omenjeni inštitut znotraj ZRC SAZU pripravil desetič po vrsti. Kot je povedal predstojnik inštituta Kozma Ahačič, z njo krepijo zavest o pomenu besed v našem življenju. "Besede so naše ogledalo, zato so nam včasih všeč, včasih pa se ob njih zgrozimo. V okoljih, kjer ljudje vedo, da delajo narobe, a želijo to prikriti, zato najprej začnejo spreminjati jezik in z napačnimi besedami poimenovati problematične pojme," je izpostavil.
Ob tem je med drugim naštel tudi vse dosedanje besede leta. Od leta 2016 dalje so se zvrstile begunec, evropski prvaki, čebela, podnebje, karantena, PCT, gasilec, ujma in genocid.