Vlada je danes potrdila predlog že spomladi napovedanih davčnih sprememb, katerih cilj je razbremenitev stroškov dela in s tem povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »Verjetno se vsi strinjamo, da je v Sloveniji delo preveč obremenjeno z davki. Zato ga želimo razbremeniti in s tem narediti naš trg dela bolj zanimiv ter mednarodno primerljiv. Na boljšem bomo vsi, ki delamo. Podjetja pa bodo lahko nagradila svoj najproduktivnejši, najboljši kader,« je davčni sveženj na parlamentarno pot pospremil minister za finance Andrej Bertoncelj.
S predlogom so zelo zadovoljni predstavniki delodajalcev, prikimali so mu tudi sindikati. Pred današnjo sejo vlade so mu zeleno luč prižgale še koalicijske stranke. Edino vprašanje, ki ga je koalicija pustila odprto, je povezano z obdavčitvijo najbogatejših.
V zunanji partnerici vlade, stranki Levica, pa predlog ocenjujejo kot darilo bogatim. »Medtem ko se odločamo, ali bomo ukinili dodatek za delovno aktivnost in vzeli 16 milijonov evrov revnim zaposlenim, se je vlada odločila podariti 138 milijonov evrov najbogatejšim,« je bil danes oster vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Opozoril je, da bo delavcu na minimalni plači predlagana sprememba prinesla 1,6 evra na leto, tistim, ki mesečno zaslužijo več kot deset tisočakov, pa dva tisoč evrov. Popravki davčnih zakonov so torej še ena tema, ki pod vprašaj postavlja nadaljnje sodelovanje med manjšinsko vlado in Levico. Bertoncelj sicer v parlamentu pričakuje podporo, saj je po njegovem prepričanju predlog dober tako za zaposlene kot za podjetja.
Ključne spremembe dohodninske lestvice
Po letošnji razbremenitvi regresa, ki je državo stala 90 milijonov evrov, so spremembe, ki jih je danes sprejela vlada, drugi korak v triletnem projektu davčne optimizacije. V njem so ključne spremembe dohodninske lestvice. Nekoliko se dvigajo meje za vstop v višje davčne razrede, hkrati pa se v drugem dohodninskem razredu davčna stopnja znižuje s 27 na 26 odstotkov, v tretjem davčnem razredu pa s 34 na 33 odstotkov. Splošna olajšava se bo povečala s sedanjih 3303 evrov na 3500 evrov, obenem bo uvedena linearna dodatna splošna olajšava za vse dohodke do letne višine 13.316 evrov. S tem naj bi preprečili, da bi naslednje leto, ko se minimalna plača zvišuje, najslabše plačani delavci ostali brez najvišje dodatne splošne olajšave.
V vseh koalicijskih strankah pa kritike letijo na predvideni dvig meje najvišjega, petega dohodninskega razreda. Doslej je 50-odstotna obdavčitev doletela osebe, katerih letni dohodek je presegal 70.907 evrov, po novem bi je bile deležne tiste z več kot 80.000 evri letnega dohodka. Oseb, ki bi se iz petega »preselile« v četrti dohodninski razred in bi bile torej obdavčene 39-odstotno, naj sicer ne bi bilo veliko – menda okoli tisoč. Se pa v koaliciji bojijo, da bi bilo predlagano spremembo mogoče razumeti, kot da vladajoči skrbijo predvsem za najbogatejše, takšnega dojemanja v javnosti pa si nikakor ne želijo. Zato bodo koalicijski poslanci po vsej verjetnosti vložili amandma, po katerem bi ostala meja za 50-odstotno obdavčitev najbogatejših na sedanji višini. Kot je mogoče slišati v vladnih strankah, se s takšno rešitvijo strinja tudi finančni minister Bertoncelj.
Večja obremenitev kapitala
Ker naj bi predlagane spremembe na dohodninski strani zmanjšale prihodke za 138 milijonov evrov, je morala vlada na drugi strani nekoliko bolj obremeniti kapital. Sprva predvideno zvišanje nominalne stopnje davka na dohodek pravnih oseb z 19 na 20 odstotkov je bilo sicer zaradi pričakovanega ohlajanja gospodarstva umaknjeno. Uvedena pa bo sedemodstotna minimalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, s čimer bi omejili uveljavljanje davčnih olajšav in prenesenih izgub. Z naslednjim letom se bodo dvignile tudi stopnje davkov za dohodke iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) ter za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, in sicer s 25 na 27,5 odstotka. Hkrati naj bi oddajanje premoženja tudi razbremenili, saj naj bi se priznani normirani stroški zvišali z 10 na 15 odstotkov.
Luknje, ki bo nastala z razbremenitvijo dohodnine, načrtovana višja obremenitev kapitala ne bo zapolnila v celoti; razlika znaša 74 milijonov evrov. To bodo skušali pokriti z različnimi »mehkimi« ukrepi za boj proti sivi ekonomiji oziroma utaji davkov. Tako naj bi finančna uprava obljubila, da bo bolj učinkovita, pričakujejo pa tudi več prostovoljnega plačevanja davkov.
Na ministrstvu pravijo, da bo pogajalska skupina ekonomsko-socialnega sveta svoje delo nadaljevala in prihodnje leto pripravila dodatne predloge ukrepov davčne optimizacije za leto 2021.
