Slovenija je in bo tranzitna država. To ne velja zgolj za tovorni promet, pač pa – še zlasti med poletnimi počitnicami – tudi za osebni promet. Od Madžarske proti Italiji in nazaj, od Avstrije in Italije proti Hrvaški in nazaj so slovenske avtoceste polne pločevine. Najbolj je obremenjena avtocestna os vzhod–zahod, opažajo v Družbi za avtoceste v RS (Dars). »Avtocesta je še vedno najhitrejša, najvarnejša in najudobnejša prometnica v državi, zato se njena uporaba vsako leto povečuje. Zastoji so stalnica predvsem jutranjih in popoldanskih delovnih konic, konic v turistični in praznični sezoni ter v času večjih izrednih dogodkov,« se ne slepijo. Toda kdo so tisti, ki primarno povzročajo zastoje? So to vzhodnjaški tovornjakarji, nad katerimi pregovorno tako radi bentimo? Je pri sosedih kaj bolje?
Kje je največja gneča?
Najbolj obremenjen avtocestni odsek je med Uncem in Logatcem (v obe smeri) na primorski avtocesti. Vsak dan ga v povprečju prevozi 8890 tovornjakov, težjih od 3,5 tone (podatek za leto 2018). Toda isti odsek hkrati prevozi tudi dobrih 43.600 avtomobilov. Ali drugače, na vsak tovornjak po tem odseku pelje skoraj pet avtomobilov, četudi so slednji načeloma za okolje manj obremenjujoči kot tovornjaki. Pred enajstimi leti je bilo tam v povprečju 2000 tovornjakov vsak dan manj kot danes in več kot 13.000 avtomobilov manj kot danes. Po gostoti prometa sledi odsek med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami, ki ga vsak dan prevozi povprečno 6820 tovornjakov (pred desetimi leti 1000 manj) in več kot 31.600 avtomobilov, slabih 6000 tovornjakov prevozi tudi odsek Brdo–Kozarje na zahodni ljubljanski obvoznici (pred enajstimi leti povprečno 5000 tovornjakov na dan), poleg teh pa še skoraj 70.000 avtomobilov, kažejo podatki Darsa.
Ti podatki prikazujejo stanje pred uvedbo elektronskega sistema cestninjenja, ko se je bilo mogoče plačilu cestnine še izogniti, zato lahko domnevamo, da je trenutno tovornega prometa še več, a novi podatki bodo na voljo šele januarja. Izogibanje plačevanju cestnine medtem kljub drugačnim obetom še ni izkoreninjeno, priznavajo na Darsu. »Obvozi so v omejenem obsegu ob celotnem avtocestnem omrežju in povsod tam, kjer je na vzporednih cestah promet takih vozil dovoljen, ter tudi tam, kjer ni, pa policija nad temi omejitvami ne izvaja nadzora, v družbi Dars pa za to nimamo pooblastil,« so povedali na Darsu, posameznih odsekov pa niso želeli izpostaviti.
Več osebnega, manj tovornega prometa
Analiza prometnih tokov kaže, da niso tovornjaki tisti, ki najbolj prispevajo h gneči na slovenskih avtocestah. Avtomobili so. Zahodna ljubljanska obvoznica je denimo najbolj prometno obremenjen odsek, ki ga prevozi povprečno 75.768 vozil na dan, od tega slabih 70.000 avtomobilov.
Podatki članic evropskega združenja avtocestnih koncesionarjev (Asecap) o prometu osebnih in tovornih vozil na evropskem avtocestnem omrežju medtem kažejo, da je stanje v Sloveniji relativno alarmantno, če gostoto prometa primerjamo z drugimi evropskimi državami. V Sloveniji tako po izračunih Dnevnika na vsakem kilometru avtoceste vozi sedem tovornjakov in več kot 44 avtomobilov.
Slovenija je izrazito nadpovprečno obremenjena tako s tovornim kot osebnim prometom, po obeh kategorijah je celo v samem vrhu evropske lestvice. Na obe kategoriji ključno vplivajo geografske danosti države, slabost Slovenije pa je njena majhnost in posledično zelo kratko avtocestno omrežje. Povprečno število tovornjakov na kilometru evropskih avtocest je 2,6, v Sloveniji jih je več kot dvainpolkrat več, medtem ko je povprečno število avtomobilov na kilometru evropskih avtocest 12,9, v Sloveniji pa več kot trikrat več (podrobnejši podatki so razvidni iz grafike).
Pa Avstrija?
Tako kot Slovenija je tudi Avstrija tranzitna država in tudi pri sosedih se število težkih tovornih vozil, podobno kot v Sloveniji, povečuje. Od leta 2017 do lani se je število avtobusov in tovornjakov na avstrijskih avtocestah povečalo za 5,6 odstotka. Tovornjaki in avtobusi so lani na vseh avstrijskih avtocestah prevozili približno 3,82 milijarde kilometrov (leta 2017 3,62 milijarde kilometrov). Letos (do septembra) se je število tovornjakov povečalo še za 1,4 odstotke. Ker je avstrijsko omrežje daljše, pa sta na posameznem kilometru le nekaj več kot dva tovornjaka in dobrih 16 avtomobilov, zato je občutek gneče bistveno manjši.
Tovorno najbolj obremenjeni so koridor Arlberg v zahodnem delu Avstrije, vključno z notranjo avtocesto Walgau, kjer se je število tovornih vozil od leta 2017 do lani povečalo za 3,7 odstotka, na koridorju Brenner (avtocesti Brenner in Inntal) se je povečalo za odstotek in na koridorju Pyhrn za 3,4 odstotka. »Tradicionalno najpogostejše poti za tovornjake so avtocesta Brenner, Pyhrn in Tauern, ki povezujejo jug in sever Evrope. Tudi regija okoli Dunaja je vroča točka prometa za težka tovorna vozila. Na avtocesti Brenner na primer je Asfinag (avstrijski upravljalec avtocest, op.p.) od januarja do oktobra letos zaznal 2,1 milijona tovornjakov, lani v istem času pa 2,05 milijona. Samo na tej avtocesti se je torej tovorni promet povečal za 1,9 odstotka,« je povzel Alex Holzedl iz Asfinaga.
»Prelaz Brenner je morda najboljši primer sezonskih trendov. Čeprav je tam stalno veliko število tovornjakov, vidimo, da jih je največ julija, septembra, oktobra in marca. Glede na to, da je avtocesta Brenner najvišje ležeča avstrijska avtocesta, ki se dvigne do 1300 metrov nadmorske višine, je tam veliko tovornjakov tudi pozimi, kljub zimi in snegu,« je pojasnil Holzedl. Je pa Avstrija ob določenih dneh prepovedala ves tovorni promet na avtocestah, na posameznih odsekih, kjer je povečan promet starih tovornjakov iz vzhodnoevropskih držav, denimo med Dunajem in Salzburgom, pa tudi promet za tovorna vozila, ki ne dosegajo emisijskih razredov euro 1 in euro 2.
V najbolj obremenjenem mesecu v zadnjem letu, juliju, je slovenske avtoceste prevozilo 95,4 milijona tovornjakov in avtobusov, oktobra 93 milijonov, podobno tudi maja. Najmanj tovornjakov je bilo na slovenskih avtocestah decembra lani in avgusta letos, okoli 72 milijonov.
Ne glede na to, da tako pri nas kot drugod po Evropi število tovornjakov na cestah raste, pa je dobra novica, da se večina uvršča v najčistejši emisijski razred euro 6. Podatki iz sistema DarsGo kažejo, da Dars v tem emisijskem razredu pobere že 67 odstotkov cestnine.
