V popularni kulturi (z božičnimi razglednicami, filmi, pesmimi) je bel božič praktično stalna podoba – sneg je namreč postal del božične romantike in nostalgije. Na drugi strani pa so meteorološke definicije belega božiča zelo različne. Nekateri božič za bel štejejo, če na ta dan sneži, drugi, če se sneg obdrži na tleh. Met Office v Veliki Britaniji denimo za božični dan za bel šteje, če se v 24-urnem obdobju 25. decembra pojavi vsaj ena zaplata snega.
Pričakovanja ljudi so zato velikokrat bolj romantična kot realna – vidimo »čarobno pokrajino«, medtem ko statistični podatki za zadnjih petdeset let kažejo drugačno sliko. V Veliki Britaniji je po podatkih Royal Meteorological Society od leta 1960 približno v polovici let (okoli 50 odstotkov) na vsaj eni merilni postaji padel sneg na božični dan. Če pa pogledamo širšo pokritost, torej, da bi se sneg obdržal na tleh ali da bi na primer več kot 40 odstotkov postaj poročalo o snežni odeji, je to redkejše. Tako razširjenja snežna odeja se je na božični dan v Veliki Britaniji od leta 1960 pojavila le nekajkrat.
Po analizi, ki jo je opravil avstrijski GeoSphere, je božični čas postal v zadnjih desetletjih toplejši. Možnost, da bo na božični dan na tleh snežna odeja v nižjih avstrijskih mestih, je upadla. Po njihovih podatkih se v zadnjem obdobju (1991–2020) snežna odeja pojavi redkeje kot v obdobju 1961–1990.
Po podatkih švicarskega MeteoNews obstajajo postaje (na primer v nižje ležečih alpskih dolinah), kjer je verjetnost vsaj enega centimetra snega na božični dan (ali 24.–26. decembra) precej odvisna od višine. V nekaterih alpskih krajih je bila verjetnost belega božiča v zgodnjem 21. stoletju višja, v zadnjem desetletju pa bele božiče beležijo manj pogosto.
Zemljevidi verjetnosti belega božiča prav tako prikazujejo, da je v številni delih Evrope verjetnost snega na božični dan nizka. To pomeni, da kljub kulturnim sanjam številni Evropejci dejansko živijo v regijah, kjer beli božič ni statistično samoumeven.
Obstaja namreč jasen trend milih zim v številnih regijah, kar zmanjša verjetnost snežne odeje na božični dan v nižjih legah. To pomeni, da so »romantične« podobe snežnega božiča bolj negotove – tisto, kar si predstavljamo kot »klasičen« zasnežen božič, pa je včasih bolj redko, še posebej v nižjih ali bolj urbanih območjih.
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji meritve zapadlega snega potekajo na vseh meteoroloških postajah, saj je pri nas sneg ena izmed najpomembnejših meteoroloških spremenljivk. Tudi pri nas se dogajajo izrazite podnebne spremembe. Agencija RS za okolje (ARSO) beleži osem do devet odstotkov na desetletje nižjo snežno odejo. Trend dni, ko imamo snežno odejo, pa je za pet odstotkov nižji. Največje spremembe so na Gorenjskem.
A lansko leto je bilo po notranjosti Slovenije nekaj centimetrov snega tudi na božično jutro. Nekaj dni pred božičem je namreč snežilo in zapadlo je pet do deset centimetrov snega, manj proti vzhodu in delu Gorenjske, medtem ko na Primorskem ni bilo snega. Sneg se je v notranjosti obdržal tudi do božičnega jutra in v pasu od Kočevske, prek Notranjske in Logatca ter Vrhnike, do Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, in sicer vse do novega leta. Seveda pa je bil sneg v Zgornjesavski dolini praktično že od prve tretjine decembra.
Zadnje tako leto, ko je bilo v večjem delu nižin sneg za božič, je bilo po podatkih ARSO leto 2007. V tem tisočletju bi bilo v tem smislu za izpostaviti še leti 2001 in 2003.
Verjetno pa je bila višina snega za božič najvišja leta 1994, kar se tiče večjega dela nižin notranjosti Slovenije. Na jugovzhodu je bilo takrat več kot 50 centimetrov snega in tudi v osrednji in vzhodni Sloveniji je bila 30. do 40-centimetrska snežna odeja.
V Ratečah je bilo na božično jutro leta 1950 okoli 140 centimetrov snega. V sodobni zgodovini meritev, od leta 1950 dalje, je verjetno to najvišja višina snega v naseljenih krajih.
Kot pravijo na ARSO, je snega vedno manj, saj v zadnjih letih beležijo izrazit dvig temperature. Zime se segrevajo s trendom med 0,2 in 0,3 stopinje Celzija na desetletje, kar pomeni, da je vsakih deset let temperatura za 0,2 do 0,3 stopinje Celzije višja. Z vsako stopinjo višjo temperaturo, pa se meja sneženja lahko dvigne za okoli 100 metrov.
