Gospodarska rast v evrskem območju se je marca po anketnih kazalnikih upočasnila, predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Upočasnitev je izhajala iz storitvenih dejavnosti ob šibkejšem povpraševanju in povečani negotovosti, kar se odraža tudi v poslabšanem gospodarskem razpoloženju v tem segmentu in med potrošniki.
Po marčnih napovedih Evropske centralne banke naj bi se gospodarska rast v evrskem območju letos zaradi vojne na Bližnjem vzhodu upočasnila, po osnovnem scenariju na 0,9 odstotka, inflacija pa okrepila na 2,6 odstotka, v najnovejšem pregledu makroekonomskih gibanj navaja slovenska centralna banka.
V Sloveniji razpoložljivi podatki za prvo četrtletje kažejo ohranjanje gospodarske rasti iz predhodnega četrtletja, z znaki umirjanja domače potrošnje. To že za prvo četrtletje nakazujejo visokofrekvenčni kazalniki potrošnje in nekatere anketne ocene povpraševanja. Ob tem industrijska aktivnost ostaja šibka, zadnje mesece tudi zaradi upada proizvodnje v farmaciji.
S strani tujega povpraševanja izhajata dodatni tveganji za izvoznike, in sicer več stečajev v ključnih evropskih partnericah ter naraščajoč konkurenčni pritisk Kitajske v celotnem spektru tehnološke zahtevnosti izdelkov. Četrtletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi po kratkoročnih napovednih modelih znašala 0,4 odstotka, medletna pa bo višja zaradi nizke lanske osnove.
Na trgu dela je število delovno aktivnih februarja ostalo medletno skoraj nespremenjeno. Pri tem se je ohranilo razhajanje med javnim in zasebnim sektorjem, k skupnemu gibanju zaposlenosti pa je še naprej pomembno prispevala rast števila starejših zaposlenih, ki izhaja zlasti iz demografskih dejavnikov in kasnejšega upokojevanja.
Rast plač se je januarja znova pospešila, predvsem zaradi 16-odstotnega dviga minimalne plače, ki je bil drugi najvišji v zadnjih dveh desetletjih in med najvišjimi v EU letos. "Ob že predhodno visoki rasti stroškov dela in razmeroma šibki produktivnosti to dodatno povečuje pritiske na stroškovno konkurenčnost gospodarstva," so navedli.
Skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je v Sloveniji marca upočasnila na 2,4 odstotka. Upočasnitev je bila posledica nižje medletne rasti cen hrane in energentov, ki je upadla zaradi gibanj cen elektrike, medtem ko je bil prenos višjih veleprodajnih cen nafte v končne cene goriv za zdaj deloma omejen zaradi ukrepov vlade in regulacije cen v prvem delu meseca.
"Višje cene energentov in gnojil na veleprodajnih trgih bodo v prihodnjih mesecih predstavljale tveganje za okrepitev inflacijskih pritiskov, saj se lahko višji stroški postopno prenesejo vzdolž proizvodno-nabavnih verig v končne cene blaga in storitev," so zapisali.
Primanjkljaj države se je lani povečal na 2,5 odstotka BDP, medtem ko se je dolg v deležu BDP zaradi nominalnega učinka gospodarske rasti znižal na 65,7 odstotka. Povečanje primanjkljaja odraža visoko rast izdatkov države, ki so jo poganjali predvsem socialna nadomestila, sredstva za zaposlene in investicije, ki so dosegle zgodovinsko največji delež v BDP.
"Vojna na Bližnjem vzhodu je poslabšala javnofinančne obete zaradi vpliva na gospodarsko rast in izvajanja ukrepov za blaženje rasti cen energentov. Za ohranjanje vzdržnosti javnih financ in fiskalnega prostora morajo biti ti začasne narave ter ciljno usmerjeni k ranljivejšim skupinam prebivalstva in energetsko intenzivnemu delu gospodarstva," so opozorili.