Dnevnik si že od lanskega decembra prizadeva pridobiti korespondenco, ki je potekala v ozadju priprave spornega pravno zavezujočega sporazuma z vlado Združenih držav Amerike, na podlagi katerega bi ZDA dobile prednost pri izvedbi projekta drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2). Ti postopki se vlečejo že tako dolgo, da se je vmes vlada zamenjala, Janez Janša pa je povsem prevetril ekipo v kabinetu predsednika vlade. Zamenjava oblasti ni zmanjšala zavzetosti pri prikrivanju te korespondence, le argumenti so se pri Janševih spremenili. Pojdimo po vrsti.
Septembra 2023 vlada imenuje delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt JEK 2. Vodi jo Danijel Levičar, nekdanji poslovni direktor družbe GEN energija. V začetku decembra 2025 Levičar javno napove podpis medvladnega sporazuma, kmalu zatem ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) javno objavi osnutek dokumenta. RTV Slovenija o dokumentu poroča, da je nastal že v času prejšnje vlade Janeza Janše. Iz vsebine sporazuma je mogoče razbrati, da bi njegova sklenitev očitno dala prednost ameriškemu Westinghousu pred francoskim konkurentom EDF.
RTV omenja avgustovsko korespondenco med kabinetom predsednika vlade in okoljskim ministrom Bojanom Kumrom. Kumer naj bi pozval Goloba, naj sporazuma ne podpiše. Kabinet predsednika vlade sredi decembra 2025 dejansko sporoči, da ne bo podpisal »nobenega dokumenta, s čimer bi omejili konkurenco. Prav tako vlada ne načrtuje obravnave medvladnega sporazuma z ZDA.«
Golobov kabinet: Vsebino bi lahko narobe razumeli
Dnevnik 18. decembra 2025 vloži zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in kabinet predsednika vlade zaprosi za posredovanje celotne korespondence v zvezi z osnutkom sporazuma. V kabinetu po prekoračenem zakonskem roku zahtevo zavrnejo.
»Zahteva se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je še v postopku izdelave in še ni dokončan, njegovo razkritje pa bi lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine,« je zapisal vodja kabineta Luka Špoljar. »Osnutek sporazuma ne predstavlja dokončnega, potrjenega ali usklajenega besedila, prav tako ne izraža končnega stališča Republike Slovenije. Tudi vsa korespondenca, ki se nanaša nanj, je bila sestavni del delovnega procesa njegove priprave in je zato vsebinsko neločljivo povezana z dokumentom v nastajanju. Razkritje takšnih dokumentov in dopisov bi lahko vodilo do napačnih interpretacij še neusklajenih izhodišč in pogajalskih stališč.«
Golobov kabinet: Postopek priprave sporazuma je ustavljen
Špoljar dodaja, da je Dnevnikova zahteva brezpredmetna, »saj do podpisa navedenega sporazuma za zdaj ne bo prišlo in je postopek njegove priprave ustavljen. Posledično zahtevani dokumenti ne bodo prerasli v dokončen uradni akt, temveč ostajajo na ravni delovnih osnutkov in z njimi povezane korespondence.«
Dnevnik se nemudoma pritoži. V Golobovem kabinetu v začetku februarja pripravijo dopis uradu informacijske pooblaščenke, ki je pristojen za odločanje v pritožbenem postopku, vendar ga nikoli ne odpošljejo, temveč ga pospravijo v predal. Sledijo volitve, zamenja se oblast, Janševi nastopijo mandat 4. junija. Komaj pet dni zatem portal Necenzurirano poroča, da vlada pripravlja nov medvladni sporazum, ki bi ameriški družbi Westinghouse prinesel odločilno prednost pri gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško.
Šele po julijski poizvedbi Dnevnika, v kateri fazi je pritožbeni postopek, kabinet zadevo vendarle odstopi uradu pod vodstvom informacijske pooblaščenke Jelene Virant Burnik. Ta konec julija ugotovi utemeljenost pritožbe. Golobov kabinet je nepopolno in zmotno ugotovil dejstva ter bistveno kršil pravila postopka. Izpodbijano odločitev urad odpravi in zadevo vrne Janševemu kabinetu. Ta Dnevniku 6. oktobra izda zavrnilno odločbo.
Janšev kabinet: Postopek priprave sporazuma še poteka
Če so v Golobovem kabinetu dostop zavračali z argumentom, da je postopek priprave sporazuma ustavljen in da zahtevani dokumenti ne bodo prerasli v dokončen uradni akt, v Janševem trdijo drugače. »Iz dokumentacije izhaja, da priprava in usklajevanje predmetnega mednarodnega akta še nista zaključena,« pišejo. Ti postopki se namreč nadaljujejo na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko (MZIE). Vodi ga Jernej Vrtovec, ki je leta 2020, v mandatu prejšnje Janševe vlade, sklenil memorandum o civilnem jedrskem sodelovanju. Memorandum – v nasprotju z meddržavnim sporazumom – ni zavezujoč dokument.
Pod ministrstvo MZIE se jeseni preseli delovna skupina za JEK 2 v povsem premešani sestavi, v kateri ni več Levičarja. Vodi jo državni sekretar na MZIE Tomaž Žagar. V Janševem kabinetu sočasno onemogočajo Dnevniku dostop do Levičarjeve korespondence, ker bi njeno razkritje »omogočilo sklepanje o notranjih izhodiščih Republike Slovenije, odprtih vprašanjih, prioritetah in možnih alternativnih rešitvah«.
Iz korespondence naj bi bilo mogoče razbrati potek in dinamiko notranjega usklajevanja, razvoj posameznih stališč ter odzive in premisleke glede predlaganih rešitev. »Razkritje teh informacij bi lahko oslabilo položaj Republike Slovenije pri nadaljnjem usklajevanju,« je v zavrnilni odločbi zapisala Jadranka Gustinčič, namestnica vodje kabineta.
Iz navedenih razlogov javnost prav tako ne sme izvedeti za vsebino že omenjenega Kumrovega dopisa, ki ga je Golobu poslal 14. avgusta lani. »Njegova vsebina in posamezni deli še vedno predstavljajo del procesa oblikovanja stališč in izhodišč Republike Slovenije ter ostajajo relevantni za nadaljnjo pripravo in usklajevanje osnutka mednarodnega akta,« trdijo v kabinetu Janeza Janše. Razkritje bi skratka škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Slovenije.
Dopisovali so si s Fajonovo, Kumrom in vodstvom GEN energije
Janšev kabinet je moral – na zahtevo informacijske pooblaščenke – konkretizirati pisno korespondenco, na katero se nanaša Dnevnikova zahteva. Identificira šest elektronskih dopisov. Avgusta in septembra 2024 si Golobov kabinet dopisuje z ministrstvom za zunanje in evropske zadeve pod vodstvom Tanje Fajon. To v odgovoru poda pravne in vsebinske pripombe ter predloge na delovni osnutek. »Iz dokumenta je mogoče razbrati, katera vprašanja so bila predmet presoje, glede katerih predlaganih rešitev so bili izraženi zadržki oziroma podani predlogi ter katere možne rešitve so bile predmet nadaljnjega usklajevanja,« vsebino povzema Jadranka Gustinčič.
Petega oktobra 2024 Levičar pošlje osnutek v pregled ministru Kumru, v vednost pa ga dobita Vojko Volk, tedaj državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, in Marko Štucin, državni sekretar na zunanjem ministrstvu. Sledil naj bi devetmesečni elektronski mrk. Naslednje elektronsko sporočilo namreč Levičar pošlje šele 23. julija 2025: osnutek prejme Kumer v pregled in nadaljnje usklajevanje, v korespondenco je vključenih več sodelavcev in sodelavk v Golobovem kabinetu, dopis pa prejme tudi Kumrova državna sekretarka Kristina Sever.
Kumer se Levičarju, kot že rečeno, odzove 14. avgusta 2025. »Dopis vsebuje strokovno presojo osnutka, pripombe, zadržke in predloge glede posameznih predlaganih rešitev ter stališča glede nadaljnje priprave in usklajevanja akta,« vsebino opiše Janšev kabinet. Levičarja to ne ustavi, 23. oktobra 2025 pošlje delovni osnutek mednarodnega akta Dejanu Paravanu, Nadi Drobne Popović in Brunu Glaserju, vodstvu družbe GEN energija. »Družba GEN energija je vključena zaradi pridobitve njenega strokovnega stališča za potrebe nadaljnjega oblikovanja vsebine mednarodnega akta,« v odločbi piše kabinet. GEN energija odgovori 4. novembra 2025. Kabinet premierja Janše o tem pravi: »Iz dokumenta je mogoče razbrati, do katerih vprašanj oziroma predlaganih rešitev se je družba vsebinsko opredelila, glede katerih je izrazila pomisleke in glede katerih je podala predloge za nadaljnje oblikovanje vsebine osnutka.«