Zdravljenje avtoimunskih bolezni temelji predvsem na zaviranju imunskega sistema. To sicer zmanjšuje bolezensko dejavnost v telesu, a hkrati povečuje tveganje okužb in nastanka drugih neželenih učinkov. Raziskovalci iz UKC Ljubljana so predstavili dokaz, da je mogoče v takih primerih bolezen namesto z neposrednim zaviranjem imunskega sistema zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni.
Odpirajo se široke možnosti
Prvi bolnik, ki je prejel novo terapijo, ima prirojeni sistemski lupus eritematozus zaradi pomanjkanja rekombinantnega encima DNASE1L3. Pri novem imajo ključno vlogo nevtrofilne zunajcelične pasti: gre za obrambne mreže iz DNK in protimikrobnih beljakovin, ki jih nevtrofilci sprožajo za lovljenje mikroorganizmov. Po opravljeni nalogi jih mora človeški organizem učinkovito razgraditi. Kadar se to ne zgodi, lahko nevtrofilne zunajcelične pasti postanejo vir avtoantigenov. Ti spodbujajo kronično vnetje in avtoimunski odziv, so pojasnili v UKC Ljubljana. Rekombinantni encim DNASE1L3 – gre za novo biološko zdravilo – odstrani enega ključnih sprožilcev bolezni pri posamezniku. Pri bolniku, ki ga je prijel v Ljubljani, je bilo izboljšanje praktično takojšnje.
»Učinek tega zdravila je tudi nas presenetil. Po šestih urah je bil bolnik brez kožnega izpuščaja, vnetje na očeh je izzvenelo, artritis je izzvenel,« je našteval dr. Tadej Avčin, predstojnik kliničnega oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Izboljšali so se tudi laboratorijski kazalniki in znaki avtoimunskega hepatitisa, je pojasnil Avčin, ki je vodil raziskavo. Sčasoma zdravila bolnikovo telo ni več toleriralo, tako da so morali spremeniti protokol zdravljenja. Odločili so se za sodobna biološka zdravila z malo drugačno kombinacijo, kot jo je imel prvotno, je pojasnil Avčin. Iz prve izkušnje so se veliko naučili, upajo tudi, da bo kmalu na voljo podkožna oblika zdravila. Bolnik, ki je zdravilo prejel kot prvi, bi bil lahko takrat znova kandidat za uporabo zdravila. Hkrati gre za mehanizem, ki bi bil lahko v prihodnje v pomoč tudi pri drugih ljudeh z avtoimunskimi boleznimi, pa tudi drugih stanjih. Možnosti za to na primer vidijo pri nekaterih trombozah, hudih okužbah in sepsah. Nevtrofilne zunajcelične pasti so vpletene tudi pri razvoju metastaz pri raku, je razložil Avčin.
Začetek je bila genetska diagnostika
Pot do zdravljenja se je začela z genetsko diagnostiko. Redko mutacijo, zaradi katere njegov organizem ne tvori encima DNASE1L3, so pri bolniku odkrili leta 2019, je pojasnila dr. Maruša Debeljak s Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Rezultate raziskave o učinkih novega pristopa k zdravljenju je danes objavila ugledna medicinska revija New England Journal of Medicine. Sledile bodo raziskave na večjem številu bolnikov v dveh drugih univerzitetnih bolnišnicah, so pojasnili v UKC Ljubljana, zajele bodo dve različni avtoimunski bolezni.
Bolnik, ki so ga zdravili v Ljubljani, je zdravilo prejel po mehanizmu tako imenovane sočutne uporabe; novo zdravilo za zdaj nima dovoljenja za promet. V bolnišnici so se za sodelovanje zahvalili bolniku, ki je bil zdravljen z novim pristopom, in njegovi družini. Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je ocenil, da gre pri tokratnih ugotovitvah za preboj, ki bi lahko odmeval tudi v prihodnjih desetletjih.