Državne avtoceste v Avstriji upravlja Asfinag. Iz sporočil za javnost te družbe je mogoče razbrati, da uprava pri odrejanju nočnih del išče ravnovesje med pretočnostjo prometa ter ekonomsko in tehnično upravičenostjo. Z nočnim delom se namreč povečuje tveganje slabše kakovosti izvedbe, obenem naraste tudi tveganje za delavce in prometne udeležence. Zato nočna dela na avstrijskih avtocestah v času prometa praviloma odredijo le tedaj, ko bi dnevna zapora povzročila popoln prometni kolaps ali ko gre za kratkotrajna nujna vzdrževalna dela.
»Neposrednih oziroma strogo določenih smernic glede nočnega dela na avtocestnih gradbiščih sicer nimamo,« Dnevniku odgovarja Walter Močnik, tiskovni predstavnik Asfinaga. »Če so izvedljiva, se ponoči praviloma opravljajo zgolj manjša kratkotrajna dela, kot je risanje označb ali sanacija manjših poškodb na vozišču. To se izvaja predvsem na odsekih z zelo gostim prometom. Ponoči je prometa manj, zato je tudi manj zastojev. In kar je ključno: takšno gradbišče mora biti izjemno dobro zavarovano, da se nikomur nič ne zgodi. Varnost je naša glavna prioriteta – in to tako za voznike kot za ljudi, ki delajo na gradbišču.«
Dunajsko tangento obnavljajo izključno ponoči
Dela na večjih dolgotrajnih gradbiščih, po katerih poteka promet, večinoma opravljajo podnevi, in sicer tako, da se ves promet preusmeri na eno polovico avtoceste, medtem ko je druga polovica popolnoma zaprta. Vendar obstajajo tudi izjeme, kar zadeva nočno delo, dodaja Močnik. Za primer navede obsežnejšo sanacijo avtoceste A 23 (Wiener Tangente), ki poteka skozi središče Dunaja. Tam dela pogosto izvajajo izključno ponoči, ker je cesta čez dan preveč prometno obremenjena – dnevno jo prevozi približno 200 tisoč avtomobilov. Če bi na njej čez dan zapirali vozne pasove, bi to povzročilo hude zastoje in ohromilo promet skozi prestolnico.
Močnik ne more opredeliti, kolikšen odstotek vseh obnovitvenih in rekonstrukcijskih del opravijo tudi ponoči. Če bo delo potekalo tudi v nočnem času, to predpišejo že v javnem razpisu, s katerim iščejo izvajalca del. Asfinag namreč za vsak projekt predhodno izvede prometno-ekonomsko analizo. Če ta pokaže, da bi dnevna zapora povzročila nesprejemljive zastoje, v razpisno dokumentacijo eksplicitno zapišejo obvezne nočne izmene ali delo med konci tedna. Izvajalec torej nima proste izbire; pogoje narekuje analiza prometa, ki jo opravi Asfinag.
24-urno delo v predorih in zunaj vozišč
»Nočno delo je običajno predvsem pri gradnji novih predorov (primer: predor Karavanke) in sanaciji predorov (primer: sanacija predorov na turski avtocesti A 10),« s tem v zvezi pove Močnik. »Tam je delo v režimu 24/7 izvedljivo, hkrati pa je zagotovljena varnost delavcev. Tudi pri gradnji novega mostu čez Muro pri Gradcu so se nekatera dela izvajala ponoči, vendar so le-ta potekala zunaj vozišča.«
In še na nekaj spomni Močnik: »Zaradi nočnega hrupa je treba upoštevati tudi zaščito okoliških prebivalcev.« Avstrijska zakonodaja in standardi so namreč izjemno strogi glede kaljenja nočnega miru. Če gradbišče leži blizu naseljenih območij, Asfinag ponoči ne sme izvajati nobenih hrupnih del, kot sta rezkanje asfalta ali rušenje betona.
Tudi v Nemčiji je nočna izmena izjema
Nemška družba Autobahn GmbH des Bundes, ki je leta 2021 prevzela upravljanje celotnega nemškega avtocestnega omrežja, nočno delo ureja prek strogih tehničnih smernic in pripadajočih priročnikov Zveznega urada za ceste. Nemška strategija gradnje avtocest se je v zadnjih dveh desetletjih nekoliko omilila. Če je bilo v 90. letih nočno delo dovoljeno le izjemoma, nove smernice narekujejo, da se nočno delo obvezno prouči in vključi v načrtovanje, kadar bi dnevne zapore povzročile kritične zastoje.
V vsakem primeru ostaja enak splošen pristop, v skladu s katerim se čim več del izvede podnevi, ponoči pa le tista, ki neposredno blokirajo prometne pasove na obremenjenih odsekih. To so predvsem kratkotrajna gradbišča, ki so nujna za izvedbo manjših vzdrževalnih del na močno obremenjenih odsekih.
V skladu z uradnimi smernicami se režim 24/7, torej neprekinjeno delo dan in noč, uporablja le izjemoma, in sicer pri popolnih zaporah odsekov, pri sanaciji predorov in na ekstremno kritičnih ozkih grlih, kjer bi vsak dan podaljšanja gradnje povzročil popoln prometni kolaps v širši regiji.