Zahtevo nemško govoreče narodne skupnosti, da bi bili tudi Nemci kot manjšina priznani v slovenski ustavi, podpira Republika Avstrija. »Avstrija – in s tem tudi avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani – kot je znano, že vrsto let podpira zahtevo nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji za ustavno priznanje in bo to po svojih močeh počela tudi v prihodnje. Kot so pokazale že tri resolucije, ki jih je soglasno sprejel avstrijski nationalrat (državni svet Republike Avstrije), je to prizadevanje vseh političnih opcij,« so včeraj sporočili z avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani. »Globoko smo prepričani, da so avtohtone manjšine obogatitev za vsako izmed naših kultur in nemško govoreča narodna skupnost tako kot slovenska narodna skupnost v Avstriji – kljub zgodovinskim ranam in težkim okoliščinam – danes delujeta predvsem kot most in ne kot dejavnik ločevanja med našima državama. Zato bi si želeli, da to v skupnem evropskem duhu ustrezno prizna tudi Slovenija.«
Da so prizadevanja Avstrije za ustavno priznanje nemške skupnosti v Sloveniji že dolgotrajna, je res. Na spletni strani veleposlaništva je v oddelku »Nemško govoreča narodna skupnost v Sloveniji« že dlje čase zapisano, da »Avstrija podpira skupnost v prizadevanju za ustavnopravno priznanje in ohranitev kulturne dediščine«.
Šarec zavrača možnost spremembe ustave
Novost sta letošnji resoluciji Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti, s katerima pripadniki nemške etnične skupnosti poleg ustavnega priznanja zahtevajo pouk v nemškem jeziku in vključevanje v radijske in televizijske programe. Zadnja od obeh resolucij je bila javno objavljena minuli petek, le nekaj dni pred bilateralnim srečanjem obeh držav.
Premier Marjan Šarec, ki na uradni obisk na Dunaj odhaja jutri, se na pričakovanja Avstrije in nemško govoreče skupnosti ni posebej odzval. V njegovem kabinetu so nam včeraj potrdili le, da se pridružujejo stališču ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), da za ustavnopravno priznanje obstoja nemške manjšine ni osnove. Mednarodnopravne obveznosti Slovenije ustavnega priznanja pripadnikov nemško govoreče skupnosti ne zajemajo, so zatrdili na MZZ. »Ministrstvo za zunanje zadeve pa ob objavi resolucije Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti poudarja, da je vlada pripravljena na nadaljnji dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Ocenjujemo, da je v obstoječem pravnem okviru mogoče najti dodatne rešitve in ukrepe za uresničevanje potreb in pričakovanj te skupine na področju jezika, kulture in ohranjanja identitete,« so dodali.
Poznavalci dogajanja so nas opozorili, da se pritisk na slovensko politiko povečuje, odkar je svobodnjaška stranka FPÖ, skrajno desna struktura z nacionalsocialističnimi koreninami, del avstrijske vladne koalicije. Marjan Sturm, predstavnik ene od skupin slovenskih manjšincev na avstrijskem Koroškem, pravi, da se FPÖ »revanšira za pravice, ki jih je dobila slovenska manjšina v Avstriji«. »To je politična linija, ki kritizira Slovenijo, češ da ima dvojna merila – za slovensko manjšino pričakuje pravice, nemški manjšini pa jih noče podeliti,« razlaga Sturm delovanje »novih« političnih mehanizmov v Avstriji. Izjavo slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je pred dnevi za časnik Večer zavrnil možnost ustavnega priznanja nemške skupnosti v Sloveniji, je voditelj FPÖ na Koroškem Gerbnot Darmann takoj označil kot žaljivo.
Kulturne pravice
Strokovnjak za pravice manjšin Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja ob tem opozarja, da bo treba dialog vzpostaviti na podlagi dejstev. Ta pa nepriznani nemški manjšini niso v prid. »Absolutno sem za to, da se narodna pestrost v Sloveniji ohrani. To pomeni, da je treba pospeševati etnično vitalnost nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji,« pravi Grafenauer. »A oblika manjšinske zaščite, ki temelji na teritorialnem principu, na tak način, kot je uveljavljena za Madžare in Italijane, v trenutnih zakonodajnih in ustavnih okvirih ni mogoča,« je jasen. Dodaja pa, da bi Slovenija v okviru kulturnega sporazuma, ki je sklenjen med Slovenijo in Avstrijo, vendarle morala za delovanje nemških društev nameniti več denarja. Trenutno jim ministrstvo za kulturo izplačuje 22.000 evrov na leto, kar je, opozarja Grafenauer, za delovanje vrste nemških društev »sramotno malo«.
