Letna stopnja inflacije v Sloveniji je avgusta dosegla 6,2 odstotka, potem ko je bila julija pri 6,1 odstotka. Nanjo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, je objavil statistični urad. Je bila pa avgustovska letna inflacija bistveno nižja kot v enakem času lani, ko je dosegla 11 odstotkov. Lanskoletni BDP se je po prvi letni oceni statističnega urada realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je dosedanja ocena, ki je temeljila na združevanju četrtletnih podatkov, govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi močno počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v 2021.

Cene storitev so se avgusta v povprečju zvišale za 8,0 odstotka, cene blaga pa za 5,2 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,2 odstotka, blago dnevne porabe za 5,9 odstotka in trajno blago za 1,8 odstotka.

Največji vpliv imajo cene hrane in pijače

Na letno inflacijo imajo še naprej največji vpliv cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,8 odstotne točke). Te so se v enem letu zvišale povprečno za 10,4 odstotka, so sporočili s statističnega urada.

Storitve in izdelki za rekreacijo in kulturo so se podražili za 8,7 odstotka in prispevali 0,9 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so dodale podražitve v zdravstvu (za 11,0 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za 8,7 odstotka).

V medletni primerjavi se je večina izdelkov in storitev podražila, so bile pa tudi opaznejše pocenitve. Cene električne energije so v povprečju upadle za 13,1 odstotka in inflacijo ublažile za 0,7 odstotne točke. Za 0,6 odstotne točke so inflacijo znižali tudi cenejši naftni derivati - tekoča goriva so se pocenila za 19,1 odstotka, dizelsko gorivo za 7,4 odstotka in bencin za 3,8 odstotka.

V primerjavi z julijem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,1 odstotka. Najbolj so se podražila pogonska goriva (dizelsko gorivo za 5,1 odstotka in bencin za 4,5 odstotka) in mesečno inflacijo dvignila za 0,2 odstotne točke.

Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve izdelkov in storitev v naslednjih skupinah: počitniški paketi doma (za 2,5 odstotka), meso (za 2,4 odstotka), oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (1,4 odstotka) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (za 0,7 odstotka).

Zaradi razprodaj ob koncu poletne sezone so se cene oblačil in obutve znižale za 3,7 odstotka ter inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke. Za 3,5 odstotka se je pocenilo sadje, za 1,5 odstotka pa izdelki in storitve v skupini zdravstvo. Vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo znižala za 0,1 odstotne točke, so zapisali statistiki.

Vse preostale avgustovske pocenitve so prispevale še 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,1-odstotna (avgusta lani 11,5-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,2 odstotka.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,3 odstotka, cene blaga pa za 4,9 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 5,9 odstotka, blago dnevne porabe za 5,8 odstotka in trajno blago za 0,4 odstotka.

Inflacija v območju evra avgusta nespremenjena pri 5,3 odstotka

Letna stopnja inflacije v območju evra je avgusta ostala nespremenjena pri 5,3 odstotka, je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Še najprej nanjo najbolj vplivajo cene živil, alkohola in tobačnih izdelkov.

Cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki so bile avgusta medletno višje za 9,8 odstotka, kar je odstotno točko manj kot julija. Sledile so cene storitev (+5,5 odstotka) ter industrijskih izdelkov brez energentov (4,8 odstotka), medtem ko so se energenti od lanskega avgusta pocenili za 3,3 odstotka.

Osnovna inflacija, iz katere so izločeni učinki rasti cen energije in hrane in ki jo budno spremlja Evropska centralna banka, saj odraža širše cenovne pritiske v gospodarstvu, je bila avgusta pri 5,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot julija, a še vedno visoka raven.

Med evrskimi državami so najvišjo inflacijo avgusta beležili na Slovaškem (9,6 odstotka) in Hrvaškem (8,5 odstotka). Po drugi strani je bila rast cen življenjskih stroškov najnižja v Belgiji (2,4 odstotka) in na Cipru (3,0 odstotka).

Lanska rast BDP po prvi letni oceni za polovico nižja od prvotnih ocen

BDP je v 2022 po redni reviziji letnih ocen znašal 57,038 milijarde evrov. V primerjavi z 2021 je bil v tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije, večji za 9,1 odstotka, realno, torej ob izločitvi vpliva rasti cen, pa za omenjenih 2,5 odstotka. Proizvodnja je realno zrasla za 3,7 odstotka, vmesna potrošnja pa za 4,8 odstotka, so pojasnili na statističnem uradu.

K povečanju obsega BDP so po navedbah statistikov največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (0,6 odstotne točke) ter gostinstvo (0,6 odstotne točke). Pri gostinstvu je šlo še vedno za učinek pokoronskega okrevanja, saj je ta panoga šele lani dosegla oz. za štiri odstotke presegla obseg dodane vrednosti pred pandemijo covida-19.

Po 0,4 odstotne točke so k rasti obsega BDP prispevale informacijske in komunikacijske dejavnosti ter gradbeništvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti so dodale 0,3 odstotne točke, promet in skladiščenje pa 0,2 odstotne točke. Negativno pa so na spremembo obsega BDP v največji meri vplivale predelovalne dejavnosti (-0,7 odstotne točke), sledili sta trgovina (-0,6 odstotne točke) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (-0,2 odstotne točke).

Zmerna rast obsega končne porabe gospodinjstev, poraba države se je realno zmanjšala

Na izdatkovni strani BDP so statistiki lani zaznali zmerno rast obsega končne porabe gospodinjstev (za 3,3 odstotka), končna poraba države pa se je realno zmanjšala za 0,5 odstotka. Zaloge so se povečale za 1,515 milijarde evrov in s tem k rasti obsega BDP prispevale eno odstotno točko. Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 3,5 odstotka.

V zunanji trgovini je uvoz blaga in storitev tako kot leto pred tem še vedno realno rasel izraziteje (9,0 odstotka) kot izvoz (7,2 odstotka). Saldo zunanje menjave je bil kljub temu še vedno pozitiven in je dosegel 1,29 milijarde evrov. Je bilo pa to najmanj v zadnjih 10 letih. Pogoji menjave so se drugo leto zapored poslabšali, so se pa medtem letos že izboljšali.

Število zaposlenih se je lani povečalo za 2,6 odstotka, število samozaposlenih pa za 4,2 odstotka. Skupna zaposlenost se je zvišala za 2,9 odstotka. Povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1,082 milijona oseb in je bila najvišja v celotni časovni seriji merjenja te statistike. Od tega je bilo zaposlenih 80,6 odstotka, samozaposlenih pa 19,4 odstotka.

Prvotna ocena o lanski gospodarski rasti iz februarja je bila narejena z združevanjem četrtletnih podatkov, zdaj pa so statistiki upoštevali tudi vmes pridobljene agregatne letne podatke. Gre sicer za prvo letno oceno rasti za lani, naslednja revizija čez eno leto bo po napovedih statističnega urada obsežnejša.

Tokrat je revizija ocene gospodarske rasti, kot so za STA pojasnili na statističnem uradu, večja kot v predhodnih letih, k temu pa so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj, saj četrtletno ocenjevanje zaradi omejenosti podatkovnih virov temelji na tako imenovani enojni deflaciji dodane vrednosti, letno ocenjevanje pa na dvojni deflaciji, saj obsega podrobnejše komponente dodane vrednosti. Gre sicer za prvo letno oceno rasti za lani, naslednja revizija čez eno leto bo po napovedih statističnega urada obsežnejša.

Letna ocena rasti BDP se sicer med drugim uporablja tudi za usklajevanje socialnih transferjev.

Anketna brezposelnost julija malenkost nižja

Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila julija 3,5-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot junija in za 0,6 odstotne točke manj kot julija lani, so danes sporočili iz statističnega urada.

Statistiki ocenjujejo, da je bilo julija brezposelnih približno 36.000 oseb, starih od 15 do 74 let, od tega je bilo 56 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila 3,7-odstotna, med ženskami pa 3,4-odstotna.

Pri mesečnih ocenah anketne brezposelnosti gre sicer za eksperimentalno statistiko, ki je ocenjena z modelom, zato je manj zanesljiva, so dodali na statističnem uradu.