Prejemnica letošnje Zoisove nagrade za življenjsko delo, profesorica Anuška Ferligoj, je že več kot štiri desetletja osrednji steber in glavno gibalo razvoja slovenske akademske statistike. Na fakulteti za družbene vede, nekoč FSPN, je v sedemdesetih letih 20. stoletja vzpostavila prvo raziskovalno skupino, ki se je ukvarjala s statističnimi metodami za družboslovno raziskovanje. »Zanimalo me je, kako s statističnimi metodami obravnavati družbene fenomene,« je v pogovoru za Dnevnik povedala priljubljena profesorica. V središču njenega raziskovanja stoji vprašanje, kako v raziskovanju družbe preseči vnaprejšnja prepričanja in morebitno ideologijo. »Vsi poznamo krilatico, da statistika laže, vendar to nikakor ne drži! Laže zgolj, če jo zavestno uporabljaš na čuden način,« pravi. S sledenjem objektivni znanstveni metodi lahko statistične analize družbenih odnosov pokažejo, kakšna je družba v resnici.
Brez predsodkov
Kot primer je profesorica navedla mednarodno raziskavo položaja mladih raziskovalcev v znanosti. »Z ustrezno metodo, ki je vključevala tudi kompleksno anketiranje, smo ugotovili, da je za mlade raziskovalce najbolj spodbudno odprto okolje s čim več različnimi stiki. Pri tem potrebujejo mentorja, ki ne vsiljuje svojih zamisli, je pa vedno dostopen za pomoč,« je povedala. »Takšni rezultati so se nam na koncu zdeli logični. Seveda, mladi za uspeh potrebujejo harmonično okolje. Raziskava je bila osnovana na osnovi teoretičnih domnev in mi smo empirično preverili, ali se skladajo z njimi. Lahko pa bi bili rezultati tudi drugačni,« pojasni sogovornica.
Uporabna matematika je raziskovalna strast profesorice Anuške Ferligoj že vse od diplome na oddelku za matematiko in fiziko. Njena sodelavka s FDV, profesorica Katja Lozar Manfreda, je kot še en značilen, neposredno uporaben primer njenega raziskovanja navedla preučevanje socialne opore starejših oseb v času epidemije. »Preučevanje velikosti omrežja socialne opore, značilnosti članov omrežja in različnih vidikov vezi med njimi z metodami analize socialnih omrežij je pokazalo, da so bili v velikih težavah tisti starejši, ki so imeli v svojih omrežjih le malo ljudi, ki so jim lahko pomagali. Epidemijo pa so lažje 'prenašali' starejši, ki v gospodinjstvu niso bili sami. Raziskava je med drugim pokazala, da bi morali kot država več vlagati v programe digitalnega opismenjevanja starejših, v družbi pa nasprotovati stigmatizaciji starejših in starizmu,« je praktične učinke raziskovanja dr. Ferligojeve opisala Katja Lozar Manfreda.
Sodelovanje in pomoč
Sodelavci profesorico, ki je bila v preteklosti tudi dekanka FDV, opisujejo kot povezovalno, toplo osebnost, ki k uspehom spodbuja zlasti mlade znanstvenike. »Sam jo še vedno imenujem 'moja dekanka',« pravi profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, ki ga je profesorica v času svojega dekanskega mandata kot mlajšega sodelavca povabila na prodekansko mesto. »Sodelavkam in sodelavcem zaupa, ne vtika se v njihovo delo,« našteva profesor Šabič. V znanstvenih projektih – kljub nesporni avtoriteti – ne skuša dominirati. »Ko začenjamo skupni raziskovalni projekt, nam reče: pogovorimo se, pa bomo videli, kako lahko pomagam,« ilustrira Šabič. Profesorica Anuška Ferligoj je tudi po upokojitvi spoštovana v Sloveniji in svetu. Je prejemnica številnih priznanj in nagrad in tudi po upokojitvi jo vabijo v mednarodne znanstvene forume.
