Na letošnjih spomladanskih državnozborskih parlamentarnih volitvah Vizjak ni kandidiral. Odločil se je ostati v gospodarskih vodah, kjer je začel kariero in kamor se je v letih, ko SDS ni bila v koaliciji oziroma ni bil izvoljen za poslanca, začasno umaknil. Po zaključeni gimnaziji v Brežicah se je odpravil na študij v Ljubljano in na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani leta 1989 diplomiral s temo Merjenje pretoka tekočin, leta 1994 pa še magistriral s temo Zasnova procesnega laboratorija za preizkušanje konvencionalnih in sodobnih metod avtomatskega vodenja. Prvo službo je našel v Litostroju, nato se je zaposlil na Inštitutu Jožefa Stefana, kjer je sodeloval pri razvojno-raziskovalnih projektih za računalniško avtomatizacijo industrijskih procesov.
Potem ko mu je leta 2014 zmanjkalo manj glasov, kot je prstov na obeh rokah in nogah, za novi poslanski sedež, se je zaposlil v energetiki, v podjetju Hidroelektrarne na spodnji Savi, ki je del skupine Gen, kot vodja službe za naložbe in razvoj, naslednje leto pa je postal še direktor hčerinskega podjetja Partner, ki se med drugim ukvarja z vzdrževalnimi in obratovalnimi deli na energetskih objektih. Po začasni vrnitvi v politiko leta 2020, ko se je za dve leti ponovno usedel v ministrski fotelj, se je leta 2022, ko je oblast prevzela leva politična opcija, vrnil v Hidroelektrarne na spodnji Savi, na delovno mesto, ki ga je zasedal v preteklosti, in na čelo Partnerja. Leta 2024 je ustanovil podjetje Hrastina, ki se ukvarja z gradbenimi in nepremičninskimi posli, lani pa je ustvarilo 975.425 evrov prihodkov od prodaje in dobrih 78 tisočakov čistega dobička.
Skupina Gen, v kateri je bil pred dnevi imenovan za prvega moža za štiriletni mandat, poleg Holdinga Slovenske elektrarne predstavlja enega od dveh stebrov slovenske energetike. Poleg matičnega podjetja Gen energija vključuje Nuklearno elektrarno Krško (NEK), Savske elektrarne Ljubljana, Termoelektrarno Brestanica, Hidroelektrarne na spodnji Savi, Gen-EL in Gen-I, ki je največji trgovec z električno energijo na slovenskih tleh. Ob predstavitvi načrtov dela je nadzornikom med drugim povedal, da se bo zavzemal za varno in stabilno proizvodnjo električne energije iz proizvodnih objektov skupine Gen, zlasti NEK, nadaljeval aktivnosti glede zgraditve novega bloka jedrske elektrarne Krško, Hidroelektrarne Mokrice in preostalih načrtovanih objektov. Pred imenovanjem za novega generalnega direktorja Gen energije je odstopil s položaja predsednika nadzornega sveta Borzena, na katerega je bil imenovan na začetku junija.
Od inšpektorja za delo …
Poleg gospodarstva in politike se je Vizjak ukvarjal tudi z inšpiciranjem. Leta 1994 se je kot inšpektor za delo zaposlil na Inšpektoratu Republike Slovenije, v območni enoti Krško, kjer je služboval do leta 2000. Takrat je izkušnje s terenskega dela dobro unovčil in v kratkotrajni vladi Andreja Bajuka – ki se je oblikovala po padcu tretje vlade Janeza Drnovška in Slovenijo vodila med junijem in novembrom 2000 – na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve opravljal funkcijo državnega sekretarja za področje zaposlovanja.
Na državnozborske volitve se je prvič odpravil leta 1996, vendar mu parlamentarnega praga ni uspelo prestopiti. V drugem poskusu leta 2000, ko je kandidiral v volilnem okraju Brežice, je bil izvoljen za poslanca in postal vodja poslanske skupine SDS. Leta 2002 je kot kandidat SDS postal župan brežiške občine, vendar znotraj občinskega sveta, zaradi razmerja moči med desnim in levim političnim blokom, ni imel zagotovljene večine. Ker občinski proračun ni bil potrjen, je morala občina delovati po sistemu začasnega financiranja, kar poenostavljeno pomeni delovanje z omejenimi sredstvi.
… do ministra v treh resorjih
Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je bil ponovno izvoljen za poslanca in s tem je predčasno zaključil svoje županovanje. Ker je postal minister za gospodarstvo, je poslanski mandat zamrznil. Kot gospodarski minister je zagovarjal umik države iz gospodarstva. Odmevnejša privatizacija v času njegovega ministrovanja je bila prodaja večinskega deleža skupine Sij – Slovenska industrija jekla, računsko sodišče pa je nekaj let kasneje ugotovilo, da vlada in ministrstvo za gospodarstvo pri načrtovanju in pri odločanju o programu prodaje za prodajo 55,35 odstotka delnic Sija nista ravnala učinkovito. Zaradi prenizkih ponudb je v ciljni ravni, tik pred iztekom svojega prvega ministrskega mandata, privatizacijski postopek Telekoma Slovenije ustavil.
Privatizacija državnih podjetij je v času Vizjakovega ministrovanja porodila številne tajkune, ki so z menedžerskimi prevzemi lastninili podjetja z visokimi posojili. Ta so v veliki meri odplačevali kar s sredstvi prevzetih podjetij. Proti koncu leta 2007 se je vlada temu odločila narediti konec in napovedala oster boj proti tajkunom, katerega eden od glavnih igralcev je bil Vizjak. Sprememba zakonodaje je tajkunom onemogočila najemanje posojil z zastavo delnic prevzetih podjetij. Odmevnejšo prigodo iz časov njegovega prvega ministrovanja predstavlja klic v oddajo Ime tedna na radijski postaji Val 202, ko je nameraval prikriti svojo pravo identiteto in se je predstavil kot »Andrej s Štajerskega«.
V času vlade premierja Boruta Pahorja v obdobju 2008–2011, ko je bil poslanec v opozicijskih vrstah in je med drugim predsedoval komisiji za nadzor javnih financ, so bili za Vizjaka mirnejši časi. Na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah v zgodovini Slovenije je bil proti koncu leta 2011 ponovno izvoljen za poslanca, v februarju 2012 pa je postal minister za delo, družino in socialne zadeve. Toda le za kratek čas. Po izglasovani konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše februarja 2013 je novo vlado sestavila Alenka Bratušek, Vizjak pa se je vrnil med poslance.
Uspešno prestal interpelacijo
Kot minister za delo je imel eno od poglavitnih vlog pri pripravi zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je posegel v okoli 40 področnih zakonov. To so bili časi, ko se je Slovenija spopadala s posledicami svetovne finančne krize, zakon pa je med drugim prinesel znižanje plač javnim uslužbencem, omejevanje zaposlovanja in prisilno upokojevanje tistih, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, znižal otroške dodatke in starševska nadomestila, nadomestila za brezposelnost in študentske subvencije, skrčil pokojnine upokojencem, ki so prejemali sredstva iz državnega proračuna in ne na podlagi vplačanih prispevkov. Ta del zakona je kasneje ustavno sodišče razveljavilo, država pa je morala več kot 26.000 upokojencem povrniti neizplačan del pokojnin.
Po odstopu Marjana Šarca v začetku leta 2020 in oblikovanju tretje vlade Janeza Janše je Vizjak postal minister za okolje in prostor, ki je leta 2021 pripravil spremembe zakona o vodah. Te so po prepričanju stroke omogočale pozidave bližje vodi. Sledil je referendum, ki se ga je udeležilo skoraj 47 odstotkov volilcev, kar predstavlja eno od najvišjih udeležb na zakonodajnih referendumih, novela zakona pa je bila zavrnjena s 86,60-odstotno večino. Zaradi novele zakona o vodah in afere Glupi davki so opozicijske stranke vložile zahtevo za interpelacijo Vizjaka, ki jo je uspešno prestal.