Hidroelektrarne niso mogle biti umeščene v NEPN predvsem zaradi okoljske presoje, saj bi se v nasprotnem primeru pojavila težava okoljske (ne)sprejemljivosti NEPN. Verjamem pa, da bo vodni potencial, ki v Sloveniji zagotavlja približno 30 odstotkov električne energije, v prihodnosti še kako pomemben, ker je to vir, ki zagotavlja najcenejšo energijo. Naše hidroelektrarne so stare od 100 do 40 let in njihov osnovni namen je proizvodnja elektrike. Nove pa bodo večnamenski objekti, proizvodnja električne energije bo na drugem mestu.
Tudi direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc je dejal, da hidroelektrarne prihodnosti ne bodo takšne, kot so danes. Kakšne bodo in kakšen bo njihov osnovni namen?Reka Mura je bila recimo pred stotimi leti široka dobrih tisoč metrov, danes je široka okoli šestdeset metrov. Človek jo je stisnil v kanal. Vse vode, ki teče po Muri, se želimo čim prej znebiti in jo poslati naprej. Pomurje medtem namaka svoja polja s črpanjem podtalnice. Predvsem v zgornjem toku Mure ni več rokavov, mokrišč, poplavnih gozdov, in tudi turizma razen tiste peščice raftov ni več… To ni nikakršno upravljanje voda in daleč od smotrnega gospodarjenja. Reko bi bilo treba predvsem večnamensko izkoriščati. Podtalnica bi morala biti namenjena za pitje, namakanje pa urejeno iz površinskih voda. V Pomurju lahko določene količine zagotavljamo iz Mure, a za to je treba dvigniti gladino reke. Pregradni objekt bi omogočil vzpostavitev vseh omenjenih ekosistemov in reguliral nivo podtalnice.
Medtem čez mejo, kljub temu da ima Avstrija več kot petdeset elektrarn v porečju Mure, razvijajo turizem in hkrati gospodarijo z reko. Pred kratkim je bila šestdeset kilometrov od tukaj (intervju je bil v Mariboru, op. a.), v Gradcu, odprta nova hidroelektrarna na Muri. Pri nas pa brezglavo zagovarjamo varstvo okolja, čeprav bo to isto okolje čedalje bolj izpostavljeno podnebnim spremembam, ki bodo povzročile večje spremembe, kot bi jih hidroelektrarne. Še več, s takšnimi objekti bi lahko omilili njihov vpliv. Vendar zdaj, kot kaže, še ni čas za to zavedanje. Električne energije je dovolj in je poceni, a to so predvsem sadovi dela naših prednikov. Tako nizkih cen zagotovo ne bo več in bojim se, kakšne pogoje za življenje in kakšno okolje bomo pustili prihodnjim generacijam.
V čigavem interesu potem delujejo tisti, ki trdijo, da ne bodo dopustili gradnje nobene hidroelektrarne v Sloveniji več?Gotovo je človek največja motnja v okolju, a tega vpliva ne moremo več izničiti, predvsem pa proizvodnje elektrike ni brez določenega vpliva na okolje. Vsi zasledujemo svoje parcialne interese in težava je, če nekdo vidi samo metulja, drugi samo ribo in tretji samo ptico. Prav pri umeščanju v prostor je zelo velik poudarek na nadomestitvi naravnih habitatov. Na Muri bi z zagotavljanjem nadomestnih habitatov in z izravnalnimi ukrepi v veliki meri izničili učinek hidroelektrarne.
Če vas prav razumem, se DEM projektu gradnje hidroelektrarne na Muri še ni odrekel?Vlada je ustavila postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno Hrastje Mota. A verjamem, da bodo v prihodnosti drugi odločevalci, ne nujno politika, temveč različni uporabniki reke, prepoznali nujo upravljanja voda tudi na tak način.
DEM so po lastnih ocenah v projekt vložile okoli 8 do 9 milijonov evrov. Boste odškodninsko tožili državo?Kot gospodarska družba smo po zakonu dolžni zahtevati povrnitev stroškov, kar smo storili z zahtevkom za povrnitev teh stroškov, ki smo ga poslali na državno odvetništvo.
Tudi gradnja hidroelektrarne Mokrice je na stranskem tiru, saj je upravno sodišče pritrdilo pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije in presodilo, da mora agencija za okolje ponovno odločati o izdaji okoljevarstvenega soglasja. To je še en segment težav z umeščanjem v prostor.Ta hidroelektrarna bo, to sem prepričan, zgrajena. Verjamem, da bodo odgovorni preučili pomisleke društva, morda bodo državni organi in investitor sprejeli še kakšen dodaten omilitveni ukrep. Hidroelektrarne najbolj učinkovito delujejo v verigi in to velja tudi za spodnjesavske hidroelektrarne. Marsikje, in tako je tudi tukaj, ne najdemo skupnega jezika, saj vsak zagovarja svoj vrtiček, do kompromisov pa ne pridemo.
V Sloveniji smo sicer že veliko naredili na področju učinkovite in varčne rabe energije, toda na primarni ravni. Porabimo dobrih 60 teravatov energije, od tega 16 teravatov električne. V naslednjih letih bomo porabo energije sicer znižali na kakšnih 40 teravatov, medtem pa se poraba električne energije prav iz naslova učinkovite rabe energije nenehno povečuje.
DEM poleg obstoječe verige dravskih hidroelektrarn in petih malih ter štirih sončnih zdaj načrtuje še postavitev vetrnic. Je to povezano s hidroelektrarno na Muri?Radi bi še naprej proizvajali elektriko iz obnovljivih virov energije, a možnosti so omejene. Reka Drava je energetsko izkoriščena. Zato smo že pred leti začeli meriti vetrni potencial severovzhodne Slovenije in določili tri za vetrne elektrarne najprimernejša območja. Ta so na Ojstrici, na območju Paškega Kozjaka in Rogatca. Skupaj bi predvideni vetrni agregati proizvedli dobrih 120 gigavatnih ur električne energije letno, kar bi zadostilo približno štirim odstotkov trenutnih potreb gospodinjstev po električni energiji.
Kako poteka umeščanje v prostor?Za Ojstrico je že stekla priprava DPN. Toda od prvotno načrtovanih osmih vetrnih agregatov so aktualni le še trije. Avstrijci na drugi strani meje jih medtem načrtujejo sedem.
Zakaj ste se petim odrekli?Zaradi ohranjanja varovanih živalskih in rastlinskih habitatov. Slovenija je zelo prepredena z varovanimi območji, z Naturo 2000 in podobnim.
Pa druge vetrnice?Na Paškem Kozjaku so predvideni štirje agregati, na Rogatcu pa šest. Govorim o predvidenih, kajti šele ko bo sprejet DPN, bosta natančno določena število in lokacija. Ministrstvo je pozvalo vse deležnike, da podajo smernice. V kratkem bo pripravljena analiza in zatem se izdelajo študije, ki bodo strokovno odgovorile na morebitne pomisleke.
Kdaj naj bi torej bile v prostor umeščene vetrnice na Ojstrici in kdaj na Paškem Kozjaku ter Rogatcu?Po optimističnem scenariju bi lahko bil postopek sprejemanja DPN končan v dveh letih, toda glede na slovensko realnost se nagibam bolj proti štirim, petim. Potem bomo lahko naredili natančno ekonomsko oceno – projekt mora biti seveda ekonomsko upravičen. Več agregatov prinese višjo ekonomsko upravičenost, saj so nekateri stroški, denimo ureditev cest in priključitev v omrežje, fiksni, ne glede na to, ali postavimo dva ali osem agregatov.
Kako ob takšni dinamiki umeščanja v prostor kot gospodarska družba sploh predvidite svoje investicije, glede na to, da se v petih ali desetih letih tudi tehnologija bistveno spremeni?Uporabljamo kristalno kroglo. (smeh)
Tudi z vetrnicami boste prispevali k slovenski zavezi o proizvodnji 25 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov do leta 2025. A sami ste skeptični do izpolnitve zaveze 35 odstotkov OVE do leta 2030. Zakaj?Prva težava so seveda dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, druga težava pa izhaja iz NEPN, ki konkretno ne naslavlja novih objektov za proizvodnjo električne energije. Dokler v Sloveniji ne bomo določili skupnega cilja, da električna energija v določenem deležu prihaja iz obnovljivih virov, in dokler ne bodo vsi deležniki dolgoročno delali za ta cilj, v prvi vrsti tisti, ki so zadolženi za sprejemanje DPN, dokler bomo iskali težave namesto rešitev, ciljev pač ne moremo doseči. Predvideno je, da iz sonca pridobimo okoli 4700 megavatov električne energije. DEM denimo načrtuje 30-megavatno sončno elektrarno na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin v vrednosti približno 25 milijonov evrov, a verjetno jo bo treba prav tako umestiti v prostor. Torej bomo to lahko uresničili nekje v treh letih. Pa govorimo le o 30 megavatih!
Obstaja seveda še druga možnost. Energetski zakon dopušča, da lahko energetske kapacitete tudi zakupimo v tujini. Počakamo torej, da sosedje zgradijo sončne, vetrne elektrarne in hidroelektrarne, ter uvažamo električno energijo. Takrat pa cena ne bo takšna, kot je danes.
