Otroci in mladi si želijo sodelovati pri sprejemanju odločitev, ki jih zadevajo, ob tem pa želijo biti slišani, so izrazili v zaključni razpravi v sklopu projekta Naše mnenje šteje 2.0: Korak naprej za participacijo otrok. Med drugim predlagajo ustanovitev skupine za participacijo otrok in občinskega predstavnika, ki bi jih zastopal.
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je za STA dejala, da želijo s projektom, ki ga izvaja zveza s finančno podporo programa Erasmus+, opogumiti mlade, da oblikujejo stališča o področjih, kot so šola, zdravstvo, digitalno okolje in zeleni prehod.
Kakšne so možnosti
Otroci in mladi so danes na zaključnem projektu razpravljali, kakšne možnosti imajo za sodelovanje pri odločitvah in kaj bi lahko pripomoglo, da bi bilo njihovo mnenje slišano. Med rešitvami so navedli obvezno vključevanje mladih v politiko in sodelovanje na sejah, ustanovitev skupine za participacijo otrok, postavitev spletne strani ali družbenega omrežja z informacijami za mlade ter obvezno izobraževanje o politiki v osnovni šoli.
Razmišljali so, kako zagotoviti glas tudi tistim, ki niso tako samoiniciativni ali so bolj sramežljivi. Menijo, da bi jih najlažje dosegli z digitalno platformo ali aplikacijo, kjer bi mladi lahko v sodelovanju z odločevalci podali svoje predloge in ideje. Predlagali so tudi, da bi platforma vsebovala tudi novice za mlade, izobraževalne igre in kotiček, kamor bi lahko napisali svoje pobude ustanovam in organizacijam.
Mladi so danes ponovno poudarili, da si svojega mnenja pogosto ne upajo izraziti, ker se jim zdi, da jih bodo odrasli obsojali in da jih ne bodo jemali dovolj resno, zato je treba po njihovem mnenju izobraziti tudi njih. Med drugim so predlagali obvezno izobraževanje za bodoče starše med nosečnostjo, kjer bi jih naučili, kako biti starš. Koristna bi bila tudi televizijska oddaja ali podkast o starševstvu.
Dodatna izobraževanja
Menijo, da bi dodatna izobraževanja potrebovali tudi učitelji, saj se mnogokrat počutijo napadene in si nekatere izjave otrok preveč jemljejo k srcu. Danes so predlagali še, da bi imeli na občinah ali ministrstvih predstavnika, ki bi zastopal mnenje mladih. V medijih in glasilih pa bi lahko objavljali zgodbe o spremembah, ki so jih dosegli mladi.
Njihove rešitve so komentirali odločevalci in oblikovalci politik z različnih ministrstev, zavodov in inštitutov. Rado Kostrevc z ministrstva za vzgojo in izobraževanje je sodelujoče pozval, naj med razrednimi urami povedo razredniku, kaj si želijo, in jih spodbudijo, da se na njihovo pobudo odzovejo in jo udejanjijo. Melita Jakelj z Zavoda RS za šolstvo pa je dodala, da imajo mladi možnost svoje ideje udejanjiti tudi v razširjenem programu v osnovnih šolah.
Da so v proces oblikovanja zakonodaje že povabili tudi mlade, je povedala tudi Nina Koželj z ministrstva za pravosodje. Dodala je, da bi lahko vsebine za mlade in obrazec za njihove predloge morda vključili v spletni portal e-demokracija. Spomnila je, da v kabinetu predsednika vlade deluje tudi skupina za pomoč otrokom.
Številni programi
Urška Erklavec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je mladim povedala, da že obstajajo številni programi za starše, izobraževanja in programi. Spodbudila jih je, naj se pri svojih županih pozanimajo, ali je njihova občina del mreže mladim prijazna občina ali mreže zdravih mest.
Saša Jazbec z ministrstva za finance pa je spomnila, da obstaja urad za mladino, na katerega se lahko mladi obrnejo. Pobude lahko napišejo na spletno stran predlagam.vladi.si, predpise v pripravi pa lahko komentirajo na portalu e-demokracija. Sodelujejo lahko tudi na občinski ravni, sploh v občinah s participativnim proračunom.
V okviru projekta so regionalna posvetovanja izvedli v Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Škofji Loki in Ajdovščini. Mnenja otrok bodo vključili v posodobljeno belo knjigo in jo predstavili odločevalcem.