Na svetu je po podatkih mednarodne dobrodelne organizacije Oxfam prvič v zgodovini več kot 3000 milijarderjev. Prvih 12 najbogatejših ljudi ima po ocenah več premoženja kot polovica najrevnejših Zemljanov oziroma več kot štiri milijarde ljudi. Denar po opozorilih organizacije kupuje tudi politično moč. Slovenija je v EU medtem še vedno ena najbolj egalitarnih držav po dohodku, se pa v zadnjih letih pri nas povečuje premoženjska neenakost.
Gibanje Svoboda
Zgornjo trditev je treba presojati v konkretnem družbenem kontekstu. V Sloveniji imamo socialno državo, ki se financira s pobiranjem davkov in prispevkov. Javne storitve, zlasti zdravstvo in šolstvo, zagotavljajo visoko raven socialne varnosti in zmanjšujejo družbene neenakosti. Ob tem je treba izpostaviti, da imamo v Sloveniji tudi nizko dohodkovno neenakost. V takšnem okviru je o naraščanju premoženja nekaterih posameznikov težko govoriti kot o resni politični grožnji, saj mehanizmi socialne države pomembno prispevajo k družbeni stabilnosti.
SD
Da. Naraščanje premoženja najbogatejših postaja politična grožnja, saj bogati z vplivom pogosto oblikujejo davčne politike v svojo korist, v škodo večine in javnih storitev. To je neposredna grožnja za državljane, saj je politika – tako davčna kot vse ostale – prvenstveno namenjena zaščiti njihovih interesov. Slovenija potrebuje pravično, progresivno in pregledno davčno politiko po načelu »več imaš, več prispevaš«. Zavzemamo se za evropsko primerljivo strukturo davkov in za krepitev srednjega razreda.
SDS
Levica in Vesna
Strinjamo se, saj koncentracija bogastva pomeni tudi koncentracijo politične moči. Po mednarodnih ocenah ima en odstotek najbogatejših ljudi v lasti skoraj polovico vsega svetovnega premoženja, medtem ko večina prebivalstva razpolaga z vse manj. To daje peščici nesorazmeren vpliv na politiko, medije in odločitve, demokracijo pa spreminja v prazno formo. Omejevanje rasti ekstremnega bogastva je zato nujen ukrep za zaščito demokracije, pravičnosti in skupnega dobrega.
Demokrati
Povečevanje razlik med revnimi in bogatimi je zaradi poglabljanja socialnih neenakopravnosti skrb vzbujajoč trend, česar se Demokrati Anžeta Logarja dobro zavedamo. Zato ves čas poudarjamo, da morajo veljati enaki pogoji za razvoj in enaka pravila za vse, brez izjem. Poglabljanje razlik in neenakopravnosti vodi v revščino in družbene nemire ter zavira razvoj družbe kot celote. Evropska unija mora zato narediti vse, da zaščiti svoje temelje – to so demokracija, vladavina prava in človekove pravice, saj je prav zato tudi nastala.
Prerod
Da. Menimo, da pretirano kopičenje bogastva pri peščici ljudi dolgoročno škodi družbeni povezanosti in demokraciji, ker povečuje neenakosti in vpliv ozkih interesov. Zato podpiramo ukrepe, ki so premišljeni, pravno varni in ciljani: da več prispevajo predvsem tisti z najvišjim premoženjem in dohodki iz kapitala. To pomeni pravičnejšo obdavčitev kapitalskih dobičkov in dividend ter večjih dediščin, hkrati pa zapiranje davčnih lukenj in učinkovitejši nadzor nad izogibanjem plačilu davka. Naš cilj ni kaznovati podjetnosti, ampak ohraniti poštena pravila, razbremeniti delo in okrepiti financiranje javnih storitev, ki koristijo vsem.
Resni.ca
Da, res predstavlja grožnjo. Na svetovni ravni je to grožnjo težko omejiti, saj je enoten dogovor držav nemogoč. V Sloveniji oziroma v posameznih državah lahko to omejimo tako, da zahtevamo transparentnost finančnih tokov, transparentnost tega, kdo koga financira. Omejevanje samega premoženja najbogatejših pa v praksi ni izvedljivo, saj bi se bogati izselili iz Slovenije. Država bi se morala ukvarjati s tem, kako čim več ljudi dvigniti iz revščine in kako okrepiti srednji razred. Socialne razmere pri nas se zaostrujejo, a za to niso krivi bogati, ampak neugodne gospodarske razmere, inflacija in pomanjkanje stanovanj.
NSi
Ne. Posvečamo se predvsem temu, kako bi lahko vsi ljudje z lastnimi rokami in znanjem poskrbeli za svoje dostojno življenje in za družino. Ni toliko pomembno, kdo ima več premoženja. Pomembno je, da lahko vsak s poštenim delom pošteno zasluži. V času Golobove vlade ob novih davkih in draginji to postaja vedno težje. Pri realni plači nas denimo že prehiteva Hrvaška. V zadnjih 100 letih smo že večkrat videli, kako ideologije, ki govorijo o enakosti, propadejo, za sabo pa pustijo revščino, lakoto in neštete žrtve. Slovenija se sicer uvršča med države z relativno enakomerno porazdelitvijo premoženja.