Aktualni deveti sklic Državnega zbora (DZ), ki je včeraj začel še zadnje redno plenarno zasedanje, se izteka z izrazito intenzivnim tempom dela in obsežnim dnevnim redom, ki obsega 46 točk. Poslanci so doslej zasedali na 164 sejah – 37 rednih in 127 izrednih – na katerih so sprejeli 427 zakonov in razpisali kar devet referendumov. Mandat je sicer zaznamovala stabilna koalicijska večina, hkrati pa tudi številni ministrski odhodi, interpelacije in razmeroma velika fluktuacija v poslanskih klopeh.
Po podatkih DZ, ki zajemajo stanje do 21. januarja, je parlament v tem mandatu sprejel 124 zakonov, s katerimi je določena področja urejal na novo, ter 258 novel zakonov. Potrdil je tudi 44 ratifikacij in eno spremembo ustave – v ustavo so poslanci vpisali pravico do gotovine.
Največ zakonov je bilo sprejetih po rednem postopku (181), sledijo skrajšani (107) in nujni postopki (94). Med več kot 400 sprejetimi zakoni jih je največ predlagala vlada (370), poslanci 49, DZ pa je sprejel še šest zakonov na predlog volivcev in dva na predlog državnega sveta. Poslanci so v mandatu vložili tudi več kot 5800 poslanskih vprašanj in pobud.
Mandat v znamenju referendumov
V mandatu je bilo vloženih 33 referendumskih zahtev. Na zakonodajnih referendumih so volivci odločali o zakonih o Radioteleviziji Slovenija, o vladi, o dolgotrajni oskrbi, o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. O slednji temi so odločali tudi na posvetovalnem referendumu, posvetovalno pa so se izrekali še o konoplji za medicinsko in osebno rabo ter o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ.
V aktualnem sklicu DZ je bilo ustanovljenih pet parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki so bile pri svojem delu različno aktivne. Skupno so opravile več kot 160 sej ter zaslišale 191 prič, končnega poročila pa za zdaj ni pripravila še nobena.
Štiri komisije so pripravile vmesna poročila: komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0, komisija o sumih nezakonitega financiranja strank (ta je pripravila dve vmesni poročili) ter komisija o sumih nedopustnega političnega vmešavanja v policijo in druge državne organe. DZ je vmesni poročili zadnjih dveh tudi sprejel, vmesno poročilo komisije o primerih ukradenih otrok pa bo obravnaval na redni seji, ki se je začela včeraj.
Ustanovljena je bila tudi preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, vendar dela ni začela; na vseh sejah je imela na dnevnem redu le dogovor o delu.
Prestopi, odstopi, interpelacije, menjave …
Na državnozborskih volitvah leta 2022 je parlamentarni prag prestopilo najmanj strank doslej – v DZ so vstopile Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica. V iztekajočem se mandatu pa v poslanskih klopeh danes sedijo predstavniki osmih strank, saj so nekateri poslanci zapustili svoje dotedanje stranke in ustanovili nove politične projekte. SDS so zapustili Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh, Levico pa Miha Kordiš.
Mandat so zaznamovali tudi prestopi in odstopi. Poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek je po izključitvi iz stranke delovala kot samostojna poslanka, nato pa se je pridružila Socialnim demokratom, h katerim se je nedavno pridružil tudi dolgoletni vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Iz Svobode je k Demokratom prestopil poslanec Tine Novak, s poslanske funkcije pa so odstopili trije poslanci Svobode in vodja poslancev SD Jani Prednik.
Nobeden izmed prestopov ali odstopov ni omajal koalicijske večine, so pa pri vseh koalicijskih strankah v mandatu zamenjali vodje poslanskih skupin. Po podatkih DZ je do konca lanskega leta v tem mandatu v poslanske klopi sedlo 107 različnih poslancev.
DZ je precej časa namenil tudi imenovanjem ministrov. Ob zaprisegi vlade Roberta Goloba so poslanci imenovali 17 ministrov, po kasnejši reorganizaciji vlade pa še dodatne. V mandatu se je z ministrskih položajev poslovilo 11 ministrov zaradi odstopov, razrešitev ali prevzema drugih funkcij.
Ob tem je bil dolg tudi seznam interpelacij: vloženih jih je bilo 14, vendar se nobena ni končala z razrešitvijo ministra, dvakrat pa je svoje delo pred poslanci zagovarjala tudi celotna vladna ekipa.
»Državni zbor izgublja svoj pomen prostora«
Vsa ta statistika prestopov, menjav in interpelacij kaže na izjemno dinamiko mandata, a po oceni politika in nekdanjega predsednika državnega zbora Jožefa Školča ta dinamika ne pomeni nujno tudi večje politične teže parlamenta. Po njegovem se je delovanje Državnega zbora od njegovega prvega zasedanja, do danes bistveno spremenilo. »Parlament, oziroma Državni zbor, izgublja svoj pomen prostora, kjer se oblikujejo politične odločitve,« pravi.
»Kar spremljamo v zadnjih nekaj mandatih, in kar trenutno spremljam sam, kot član Državnega sveta, je dejstvo, da parlament zgolj in samo še potrjuje odločitve, ki se očitno sprejemajo nekje drugje. V samem Državnem zboru tako ni več diskusije, niti to ni več prostor, kjer se neka odločitev lahko zamaje, saj je ta bila zamišljena, določena in sprejeta že nekje zunaj parlamenta. Zato so vsa glasovanja povsem predvidljiva, edini odkloni, ki kažejo, da kdo še kdaj naredi kaj po svoje, pa so prestopi poslancev,« še pravi Školč. Opozarja, da če bo Državni zbor tudi naprej tako deloval, potem se postavlja resno vprašanje, ali je parlament še prostor, kjer se o čemer koli zares odloča in ne zgolj potrjuje zavoljo predpisov, ki mu to nalagajo. »Danes radi uporabljajo izraz, tudi v državnem zboru, o robotizaciji človeka. Parlament je trenutno zelo blizu prav temu; prostor, ki ga nekdo opravlja od daleč in se vse bolj robotizira,« je še oster Jožef Školč.
