»Pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja bo v obdobju 2026–2030 v ospredju cilj povečanja zaposljivosti ranljivih skupin brezposelnih oseb. Poudarek bo predvsem na spodbujanju njihove delovne aktivnosti za učinkovitejše vključevanje na trg dela,« pravijo smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030, ki jih je v tem mesecu potrdila vlada.
Poudarek bo na zmanjševanju števila dolgotrajno brezposelnih, hitrejši aktivaciji brezposelnih, predvsem starejših od 50 let in nizko izobraženih, hitrejšem prehodu brezposelnih, starih do 29 let, ter na krepitvi znanj in veščin za potrebe trga dela.
Izzivi trga dela se po ugotovitvah dokumenta od sprejetja smernic za obdobje 2021–2025 niso veliko spremenili. Ključni bodo demografske spremembe, pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile in digitalne spremembe.
Demografske spremembe zelo vplivajo tudi na trg dela. Povečuje se število upokojencev in zmanjšuje delovno aktivna populacija, kar lahko povzroči pomanjkanje delovne sile v posameznih sektorjih in zahteva spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti starejših delavcev. Zato je treba prilagoditi programe aktivne politike zaposlovanja, med drugim za spodbujanje usposabljanja in izobraževanja, predvsem na področju digitalnih spretnosti in zelenih znanj, ugotavlja dokument.
Neugodna demografska gibanja se kažejo v pomanjkanju delovne sile in nizki brezposelnosti. »Z uvajanjem digitalizacije in avtomatizacije, ki po eni strani nadomeščata nekatere poklice, po drugi pa ustvarjata nova delovna mesta, ki zahtevajo drugačna znanja, nastaja strukturna brezposelnost,« pravijo. Dodajo, da delovna mesta so na voljo, a ni kandidatov z ustreznim znanjem, izkušnjami ali veščinami, da bi jih zapolnili.
Zaradi digitalizacije in avtomatizacije se zmanjšujejo potrebe po nekaterih poklicih, predvsem v proizvodnji, pri pisarniškem delu in v drugih panogah, zaradi česar se lahko poveča brezposelnosti med delavci z nižjimi kvalifikacijami, ki jih je mogoče zamenjati z avtomatiziranimi sistemi. Po drugi strani pa se ponujajo tudi številne nove priložnosti za zaposlitev, predvsem v sektorjih, kot so informacijska tehnologija, podatkovna analitika, razvoj programske opreme, upravljanje digitalnih sistemov, ugotavljajo smernice.
Zato bodo programi aktivne politike zaposlovanja usmerjeni v usposabljanje in vlaganje v nova znanja, veščine in razvoj kompetenc zaposlenih, tudi z digitalnimi spretnostmi. Zaradi hitrega razvoja je pomembno spodbujati vseživljenjsko učenje, ki omogoča prekvalifikacijo in nadgradnjo znanj skozi celotno delovno dobo, pravi dokument.
Ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki se bodo izvajali, so glede na katalog ukrepov, ki ga je objavilo ministrstvo za delo, usposabljanje in izobraževanje (ki predvideva programe neformalnega in formalnega izobraževanja), nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta (pri katerem se subvencionira nadomestitev zaposlenega z brezposelno osebo), spodbude za zaposlovanje (pri katerem se subvencionira zaposlitve), kreiranje delovnih mest (s programoma za spodbujanje delovne in socialne vključenosti in za socialno podjetništvo) ter spodbujanje samozaposlitve (s pomočjo pri samozaposlitvi in s subvencijami za samozaposlitev).
V sprejetih spremembah državnega proračuna za letos je pri aktivni politiki zaposlovanja za kreiranje delovnih mest predvidenih 36 milijonov evrov, za usposabljanje in izobraževanje 19,1 milijona evrov ter za spodbude za zaposlovanje 12 milijonov evrov integralnih sredstev. Za denarna nadomestila brezposelnim je v proračunu načrtovanih 200,8 milijona evrov.