»Ljubljana se po kakovosti zraka že danes uvršča med sedem odstotkov najbolj onesnaženih mest v Evropi. Nove evropske študije hkrati dokazujejo dolgoročno zastrupljanje tal in podtalnice z 'večnimi kemikalijami' v okolici sežigalnic. V to stanje in s tem znanjem dodati še eno sežigalnico pomeni zavestno in neposredno ogrožanje zdravja prebivalcev in okolja ter nasprotovanje podnebnim ciljem,« je danes pred Kinom Šiška opozorila Livija Marko iz okoljske organizacije Umanotera.
Izpostavila je tudi aktualne primere iz tujine, ki potrjujejo, da sežigalnice niso vzdržna rešitev. »Danska zaradi podnebnih ciljev že zapira svoje sežigalnice, Nizozemska je drastično obdavčila in otežila njihovo delovanje, na Švedskem delež recikliranih odpadkov že leta stagnira, saj so sežigalnice odvisne od stalnega dotoka odpadkov,« je naštela.
Tridesetkrat večje emisije
Na nevarnosti sežigalnic, ki lahko dokazano zaznamujejo več generacij, že dlje časa opozarja tudi zdravstvena stroka. »Raziskave kažejo, da so otroci, ki živijo v bližini sežigalnic, bolj bolni kot sovrstniki, ki živijo v zdravem okolju. Imajo več nevroloških bolezni, bolezni dihal, astme. Povečano je tveganje nastanka nekaterih prirojenih nepravilnosti ter prezgodnjega poroda pri nosečnicah, ki so živele v radiju štiri kilometre od sežigalnic. Toksini iz okolja neugodno vplivajo na razvoj številnih organov in tudi na plod, saj nekateri prehajajo skozi placento, ultrafini delci pa lahko vstopajo tudi v DNK in povzročajo spremembo dedne zasnove, ki se lahko prenaša tudi na potomce,« je pojasnila Marina Praprotnik, dr. med., iz službe za pljučne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Tudi sama je opozorila, da prebivalci Ljubljane že danes dihajo zelo onesnažen zrak. »Nova sežigalnica bi tridesetkrat povečala emisije majhnih, res strupenih delcev, kot jih sedaj povzroča toplarna v Mostah. To so meritve, ki so dokazljive. Čiste sežigalnice odpadkov ni,« je bila jasna in dodala, da je sežigalnica nazadnjaški ukrep ravnanja z odpadki. »Sežigalnica spodbuja tvorbo odpadkov. Če jo enkrat zgradiš, jo moraš poganjati, saj mora prinašati dobiček.«
Sežigalnica zahteva stalen dotok odpadkov
S podelitvijo 30-letne koncesije se tako mesto po navedbah civilne iniciative Kakšno mesto hočemo? zavestno odpoveduje zmanjševanju količine nastalih odpadkov, saj sežigalnica za svoje delovanje in rentabilnost zahteva nenehen dotok goriščnih odpadkov. Projekt po njihovih navedbah obenem ne rešuje problema individualnih kurišč. »Razširitev toplovodnega omrežja je neodvisen projekt, brez katerega do zapiranja kurišč ne bo prišlo, vir toplote pa so lahko tudi drugi industrijski procesi. Hkrati se bodo povišali izpusti zaradi povečanega obsega transporta odpadkov v Ljubljano,« je povedal Jaka Kranjc iz organizacije Ekologi brez meja.
Predstavnike civilne iniciative skrbi tudi netransparentnost celotnega projekta sežigalnice v Ljubljani. »Mestna občina Ljubljana kljub številnim utemeljenim protiargumentom ni predstavila nikakršnih analiz o vplivih sežigalnice na naše zdravje in okolje ter o ekonomiki projekta,« je še opozorila Livija Marko.
