Društvo AETP, ki se zavzema za dobrobit rejnih živali, je z lanskimi skrivaj posnetimi poraznimi razmerami v baterijski reji kokoši nesnic na kmetiji iz Gornjih Ivanjcev v občini Gornja Radgona doseglo uzakonitev prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, ki bi morala začeti veljati 1. januarja 2029. Z nedavno objavo novih posnetkov iz higiensko oporečne baterijske reje kokoši na kmetiji v Kamniku pod Krimom v občini Brezovica pa želi AETP preprečiti, da bi aktualna vlada prehodno obdobje za uzakonitev prepovedi kletk podaljšala do začetka leta 2035.
Rejo v kletkah prepovedali, jajc iz nje ne
»V številnih državah Evropske unije je reja v obogatenih kletkah še vedno dovoljena, nacionalna prepoved takšnega sistema reje pa sama po sebi ne pomeni tudi prepovedi prodaje jajc, proizvedenih v tem sistemu v drugih državah članicah EU. Čeprav se ozaveščenost potrošnikov glede dobrobiti živali povečuje, ostaja cena za del kupcev odločilen dejavnik nakupa. Ti se bodo lahko tudi v prihodnje odločali za cenejša jajca iz obogatenih kletk, uvožena iz drugih držav EU, in s tem posredno podpirali ohranjanje takšnega načina reje v tujini,« je nedavno za Dnevnik poudaril dr. Dušan Terčič z ljubljanske biotehniške fakultete, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za perutninarstvo.
Društvo AETP skuša zdaj doseči, da javni zavodi, torej šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše …, ne bi smeli več naročati jajc in jajčnih izdelkov iz sistemov, ki baterijsko rejo kokoši nesnic še vedno dovoljujejo, prav tako ne svinjine in izdelkov iz nje, če so do sedem dni stare pujske kastrirali »na živo«, brez anestezije in analgezije. V Sloveniji sta anestezija in analgezija od začetka tega leta obvezni, zato bi ta prepoved veljala le za uvoženo svinjino.
Jajca uvažamo iz držav z velikim deležem baterijske reje
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bila naša država lani z jajci 81-odstotno samooskrbna, zgolj s konzumnimi, torej s tistimi za prehrano, 88-odstotno. Veliko smo jih tudi uvozili, in to iz enajstih držav. Največ ptičjih jajc je prišlo k nam iz Nemčije, največ jajc brez lupine in rumenjakov pa iz Italije.
Med enajsterico držav, iz katerih smo lani uvažali jajca, sta zgolj dve, ki sta rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah že prepovedali. To sta Nemčija in Avstrija. Lani je Slovenija jajca uvažala tudi iz Litve, ki je imela po podatkih evropske komisije leta 2025 kar 69,6-odstotni delež registriranih mest za kokoši nesnice v obogatenih kletkah, prav tako iz Madžarske (tam je delež registriranih mest v baterijski reji predstavljal 62,2 odstotka), Poljske (62,2 odstotka), Slovaške (49,9), iz Latvije (49,2), Hrvaške (42), Italije (33,2), Francije (22,8) in Nizozemske (14,8 odstotka – podatek je za leto 2023). V Sloveniji je bil lani delež reje kokoši v obogatenih kletkah s 14,8 odstotka precej manjši od evropskega povprečja, ki je 34,5 odstotka. Manjši delež kletk kot Slovenija imajo v EU le Avstrija in Luksemburg (nič odstotkov), Francija in Švedska (0,7 odstotka) ter Danska (9,8 odstotka).
Največ svinjine pride k nam iz Španije
S prašičjim mesom – svežim, ohlajenim ali zamrznjenim smo bili po začasnih podatkih lani le 37-odstotno samooskrbni. Po pojasnilih Sursa smo ga uvozili iz osemnajstih držav, daleč največ iz Španije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Belgije, Italije, Nizozemske, Nemčije in Danske. Pri drugih mesnih izdelkih iz prašičev in drugem prašičjem mesu (nasoljenem, v slanici, sušenem ali dimljenem) je bil lanski delež uvoza največji iz Avstrije.
Dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, nam je marca letos posredoval seznam evropskih držav, ki so kastracije do sedem dni starih pujskov brez sredstev za anestezijo oziroma analgezijo že prepovedale. Na njem je devet držav, med njimi štiri, iz katerih smo lani uvažali svinjino in imajo primerljiv standard dobrobiti živali kot Slovenija. To so Danska, Nemčija, Francija in Belgija. Bo svinjina iz preostalih držav izginila iz slovenskih javnih zavodov, če bo društvu AETP uspelo s predlogom, da bi uredbo o zelenem javnem naročanju hrane spremenili tako, da javni zavodi z javnim denarjem ne bi več smeli nakupovati živil živalskega izvora, proizvedenih po nižjih standardih, kot jih Slovenija zahteva od svojih rejcev?
Uvoza z zakonom, pravilnikom ali uredbo ni mogoče prepovedati
»Uredba o zelenem javnem naročanju že določa obvezne deleže ekoloških živil in živil iz shem kakovosti. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravljamo spremembe zadevne uredbe. Pobudo društva AETP bomo preučili v okviru priprave teh sprememb,« so za Dnevnik pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). »Tako kot se lahko jaz kot kupec izognem jajcem iz kletk, se jim lahko izogne tudi javni zavod, saj lahko v razpisu postavi zahteve glede načina reje, ki veljajo enako za vse ponudnike. Da bi z zakonom, pravilnikom ali uredbo prepovedali živila iz drugih držav EU samo zato, ker tam veljajo nižji standardi kot pri nas, pa ni mogoče, saj smo del enotnega evropskega trga,« je za Dnevnik dejal agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dodal, da bi lahko država to izpeljala na mehak način, denimo prek sheme izbrana kakovost (IK). V specifikacije morebitne sheme IK za jajca bi po Kuharjevih besedah lahko zapisali, da jajca iz reje v kletkah tega znaka ne morejo nositi, javni zavod pa bi v razpisu zahteval jajca z znakom IK ali enakovrednim znakom. »Toda problem je, ker IK pri jajcih nimamo,« je pripomnil Kuhar. In nadaljeval: »Javni zavod lahko danes zahteva na primer ekološka jajca, a so ta precej dražja.«
Na vprašanje, ali bi šli lahko javni zavodi po poti trgovcev, ki so jajca iz kletk na lastno željo umaknili s svojih polic, je sogovornik odvrnil: »Ne na enak način. Trgovci so gospodarske družbe in se lahko precej bolj svobodno odločajo, od koga bodo kupovali. Javni zavod pa je zavezan pravilom javnega naročanja, po katerih so pravice dobaviteljev precej zaščitene. Zavod lahko v razpisu določi pogoje, ki veljajo za vse enako, ne more pa se kar odločiti, da od nekega dobavitelja ne bo kupoval. Če dobavitelja izloči trgovec, je to njegova poslovna odločitev, če ga izloči javni zavod, pa kršitev pravil,« je sklenil.