Ajdovska deklica je imela tudi pomembno mesto v zgodovini slovenske kulturne dediščine, v katero se je zapisala tudi z ljudskimi pripovedkami. Sodeč po zapisu v zbirki kratkih slovenskih ljudskih pravljic Babica pripoveduje, ki jih je zbrala Kristina Brenkova, je Ajdovska deklica veljala za dekle velikega srca. Živela je pod previsnimi stenami Prisanka oz. Prisojnika in vodila popotnike skozi snežne zamete čez Vršič v Trento. V zahvalo so ji potniki, ko so se vračali, pod Prisankom puščali hrano.
Deklica pa je imela prav poseben dar, s katerim je novorojenčkom lahko napovedala njihovo usodo. Legenda govori, da naj bi neke noči obiskala planšarico v Trenti, ki je tisto noč rodila sina. Ko je pogledala v njegovo prihodnost, je videla, da bo deček nekoč postal lovec in ustrelil nesmrtnega zlatoroga. Njegove velike rogove bo prodal in prišel do velikega bogastva. Ko so za prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo, ker je napovedala smrt sveti živali, preklele. Ko se je vrnila domov je žalostna za vedno okamnela v skali.