Dražja kmetijska nafta ogroža pridelavo hrane, svarijo kmetijske organizacije, saj podražitve prihajajo v času največje porabe goriva. Zaključuje se namreč žetev žit, poteka setev ozelenitev, pred vrati je spravilo koruze, krompirja, sadja in grozdja, prav tako jesenska setev žit in drugih prezimnih posevkov. Foto: Tatjana Pihlar
Agrarni ekonomisti opozarjajo: Pavšalna izplačila državne pomoči na hektar so politično všečen, vendar neučinkovit ukrep
“Dražja kmetijska nafta ogroža pridelavo hrane,” je posvaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek, ki od vlade pričakuje takojšnje ukrepanje. Med možnimi rešitvami je izpostavil državno pomoč, ki bi jo kmetom izplačali pavšalno, na hektar površine, kot je leta 2022 zaradi ukrajinske krize tik pred državnozborskimi volitvami storila tretja Janševa vlada, v kateri je bil Podgoršek minister za kmetijstvo.
Državno pomoč zaradi drage nafte in mineralnih gnojil so aprila 2022 prejeli vsi, ki so leto prej oddali vlogo za izplačilo kmetijskih subvencij. Okoli 56.000 kmetijskih gospodarstev je dobilo blizu 32 milijonov evrov, vendar za največ sto hektarjev površin, ki so jih imela v uporabi. S tem so finančno prikrajšali velike kmete in kmetijska podjetja, ki največ prispevajo k prehranski varnosti, draženje energentov in gnojil pa jih je najbolj prizadelo. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je odločbe o državni pomoči leta 2022 začela izdajati 28. marca, ko je sporočila, da bodo upravičenci denar dobili do 8. aprila 2022. Državnozborske volitve so bile nekaj dni kasneje, 24. aprila.
Kavčič: Posnemajmo Hrvaško
Za ponovitev izplačila takšne pomoči se je na sestanku pri tedanji kmetijski ministrici Mateji Čalušić prvak kmetijske zbornice Jože Podgoršek zavzel tudi aprila letos, ko so cene kmetijske nafte prav tako podivjale. Agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec je takrat ocenil, da so pavšalna izplačila pomoči na hektar politično všečen, vendar neučinkovit ukrep. Po njegovem bi morala država najbolj prizadetim pomagati na stroškovni strani.
Nikakor se ne strinjam s pristopom, da bi bila kakršna koli kompenzacija izvedena pavšalno na hektar kmetijskih površin. Če bo država ukrepala, naj to stori bolj premišljeno, najbolje v smeri, ki jo je ubrala Hrvaška. Le v tem primeru se stroški dejansko znižajo tistemu, ki je prizadet zaradi višjih cen, pravi Stane Kavčič.
Podobno zdaj meni Erjavčev kolega dr. Stane Kavčič. »Nikakor se ne strinjam s pristopom, da bi bila kakršna koli kompenzacija izvedena pavšalno na hektar kmetijskih površin. Če bo država ukrepala, naj to stori bolj premišljeno, najbolje v smeri, ki jo je ubrala Hrvaška. Le v tem primeru se stroški dejansko znižajo tistemu, ki je prizadet zaradi višjih cen,« je za Dnevnik izpostavil Kavčič. In kakšno smer je ubrala Hrvaška? »Tam je cena kmečke nafte (pravijo ji modri dizel, op. p.) že nekaj časa fiksirana z vladno uredbo, in sicer na 1,02 evra za liter,« je odvrnil in dodal, da pogonska goriva pri različnih poljedelskih kulturah predstavljajo zelo različen delež stroškov. Podobno po njegovih besedah velja tudi za krmne rastline (na njivah in travinju), kjer je odvisen tudi od tehnologije pridelave krme.
Je Golobova vlada pred volitvami umetno zadrževala dvig cene goriv?
Agrarni ekonomist Kavčič je analiziral tudi gibanje cen kmetijske nafte od leta 2022. Za zadnje leto jih primerjal tudi s ceno nafte brent, ki je referenčna za določanje cen naftnih derivatov v Sloveniji. »Zdi se, da je prejšnja (Golobova, op. p.) vlada pred volitvami umetno držala cene naftnih derivatov nižje, kot bi jih diktirale nabavne cene. Pomembno vlogo ima sicer tudi menjalni tečaj evro-dolar, ki pa se kljub vsemu ne spreminja drastično in je v zadnjem letu v glavnem znotraj območja od 1,14 do 1,19 dolarja za evro,« je pojasnil Stane Kavčič.
Lani so se precej bolj kot v povprečju EU podražila gnojila in sredstva za izboljšanje tal. V Sloveniji so se podražila za približno devet odstotkov, na ravni EU pa v povprečju za nekaj več kot pet odstotkov.
Dodajmo, da so bile letošnje državnozborske volitve 22. marca, cene kmetijske nafte pa so se po 1. januarju 2026 gibale takole: 7. januarja je liter stal 1,071 evra, 10. marca 1,159 evra, 23. marca 1,456 evra, 8. aprila pa je cena poskočila že na 1,555 evra in je bila še višja, kot je trenutno (1,464 evra). Podobno je bilo tudi s cenami bencina in dizla.
Gnojila se pri nas dražijo bolj kot drugod
Inštitut za ekonomska raziskovanja je v analizi rezultatov spremljanja cen v verigi preskrbe s hrano, ki ga je z odredbo odredila še Golobova vlada, za leto 2025 med drugim ugotovil, da je splošna inflacija znašala 2,5 odstotka, inflacija hrane pa kar 4,7 odstotka. Lani so se precej bolj kot v povprečju EU podražila gnojila in sredstva za izboljšanje tal. V Sloveniji so se podražila za približno devet odstotkov, na ravni EU pa v povprečju za nekaj več kot pet odstotkov. Občutno so se pri nas podražila tudi fitofarmacevtska sredstva, in sicer za skoraj sedem odstotkov, medtem ko so se v povprečju EU za približno odstotek pocenila. Razkorak je opazen tudi pri semenih in sadikah. V Sloveniji so se podražili za skoraj šest odstotkov, na ravni EU pa so se v povprečju pocenili za okoli poldrugi odstotek. Hkrati je bil padec cen pogonskih goriv v Sloveniji trikrat manjši kot v povprečju EU, so ugotovili ekonomisti in dodali, da se je rast cen kmetijskih vložkov postopno prenašala vzdolž preskrbne verige, kar se je poznalo tudi na maloprodajnih cenah.
Našteto velja za leto 2025, kako pa kaže letos? Po podatkih državnega statističnega urada podobno slabo. V primerjavi z lanskim majem so bili vhodni stroški v kmetijstvu maja letos višji povprečno za 5,7 odstotka. Cene proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu so se na letni ravni zvišale za 7,3 odstotka, pri proizvodih in storitvah za investicije v kmetijstvu pa za 2,4 odstotka. Največje podražitve je državni statistični urad znova zaznal pri gnojilih (za 27,8 odstotka) ter pri energiji in mazivih, ki so se med lanskim in letošnjim majem podražili za petino.
Bruselj bo pomagal slovenskim kmetom, kaj pa slovenska vlada?
Kmetijski minister Janez Cigler Kralj se je na pozive kmetov k ukrepanju zaradi dragih energentov in gnojil odzval s PR-sporočilom, iz katerega izhaja, da naj bi imel vse pod nadzorom in da kmetovalcev ne bo pustil na cedilu. »Za blažitev posledic krize v kmetijskem sektorju je evropska komisija v okviru predlaganega paketa ukrepov za Slovenijo predvidela približno 2,7 milijona evrov sredstev. Minister Janez Cigler Kralj se je ob nedavnem zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju na dvostranskem srečanju s komisarjem Christophom Hansenom osebno zavzel za čimprejšnjo pomoč kmetom. Po objavi izvedbene uredbe na ravni Evropske unije bo ministrstvo pripravilo možne rešitve in ukrepe za pomoč kmetom, ki jim bodo na voljo v drugi polovici leta. Ob tem bo v okviru svojih pristojnosti storilo vse, da čim bolj prisluhne potrebam kmetov in jim pride naproti pri blaženju posledic povečanih stroškov,« so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo (MKM). Pri tem so zamolčali, da je komisar za kmetijstvo Hansen to pomoč napovedal že 27. maja, torej še v času prejšnje vlade in prejšnje ministrice Mateje Čalušić. Gre za mobilizacijo kmetijske rezerve EU za pomoč kmetom, ki so jih prizadele podražitve gnojil, je takrat pojasnil komisar. Ko so 12. junija v Bruslju predstavili natančnejši znesek pomoči, so izpostavili, da bo evropska komisija zagotovila 540 milijonov evrov, države članice pa naj bi k temu dodale še trikrat toliko, skupaj torej okoli 1,5 milijarde evrov. To pomoč naj bi dobili evropski kmetje, ki jih je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu prizadela rast cen gnojil. MKM smo vprašali, koliko bo k 2,7 milijona evrov bruseljskega denarja za pomoč slovenskim kmetom dodala Slovenija iz lastnega proračuna. Nič? »V okviru svojih pristojnosti bomo storili vse za čim učinkovitejše blaženje posledic povečanih stroškov za kmete. Višina morebitnega dodatnega nacionalnega prispevka za zdaj še ni določena, saj bodo konkretni ukrepi in finančna konstrukcija oblikovani po objavi evropskega pravnega okvira,« so nam odgovorili.
