Afera Zrim ima v Sloveniji dolgo brado. Od prvih govoric do nedavne pravnomočne civilne obsodbe na leto in osem mesecev zapora (s preizkusno dobo treh let) so minila leta, ves ta čas pa je bilo mogoče opazovati, s kakšnim odporom in težavami se v Cerkvi lotevajo spolnih zlorab v svojih vrstah. Namesto da bi v skladu s Frančiškovo politiko transparentnosti pristojni v Cerkvi odprto spregovorili o primeru, je bilo ves čas čutiti prizadevanja, da bi ga čim prej pospravili v cerkvene predale. Sporočila o končanih postopkih v zvezi z zlorabami so do danes redka in na moč skopa.
Skrivnostna terapija
Vest o tem, da je cerkveno sodišče v Ljubljani nekdanjega dekana ljutomerske dekanije in župnika Andrej Zrima v skladu »z navodili kongregacije za nauk vere v izvensodnem upravnem kazenskem postopku spoznalo za krivega spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami«, je ljutomerska župnija 8. decembra 2019 uvrstila na konec oznanila ob drugi adventni nedelji, pod informacije o publikaciji za vernike in procesiji kipa Marije Kraljice miru. V kratkem sporočilu so omenili, da so mu naložili »določene ukrepe«. Med drugim so mu prepovedali maševanje in vračanje v župnijo službovanja brez škofovega dovoljenja ter naložili opravičilo žrtvam in župnijskemu občestvu. Ob tem so še zapisali, da ukrepi (vseh niso navedli) veljajo, dokler ne bo uspešno zaključena »ustrezna terapija«, po kateri bi se (nasilni, pedofilski!) duhovnik vrnil v župnijo. Kakšna naj bi bila ta terapija, kdo in kje naj bi jo izvajal, glede na to, da je prevladujoče strokovno stališče, da je terapija, ko gre za osebe z asocialnim vedenjem oziroma patološko strukturo osebnosti, popolnoma neučinkovita, javnost ni izvedela.
Murskosoboški škof Štumpf je sicer Zrima, ki je bil 15 let pred tem že pogojno obsojen zaradi fizičnega napada na osebo, mlajšo od 14 let, aprila 2018 odstranil iz ljutomerske župnije, pri tem se je skliceval na zakonik cerkvenega prava in navodila ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK. Za kakšne zlorabe naj bi šlo, ni navedel. Tudi policije o obtožbah za spolno nasilje pristojni niso seznanili, ker da žrtve tega niso hotele. K temu pa je treba še dodati, da je škof Zrima odstranil iz župnije ob hudih nasprotovanjih iz vrst vernikov. Zrimovi branilci so se zanj zavzeli v več anonimnih in javnih pismih, po škofiji in širše pa so se širile govorice, da se škof zaradi nekih obtožb maščuje Zrimu, ki je bil pred izbruhom mariborskega finančnega škandala tudi član škofijskega gospodarskega sveta. V Slovenski škofovski konferenci so kasneje spremenili in dopolnili pravila o obravnavanju sumov spolnih zlorab. V skladu z zaostrenimi pravili iz Rima zdaj sume kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost prijavijo pristojnim organom. A praksa prikrivanja v okleščenih sporočilih za javnost ostaja.
Pozabili omeniti kazen …
Da je bil Zrim na višjem sodišču pravnomočno obsojen 14. januarja letos, je sodišče po škofovih pojasnilih škofijo na njegovo oktobrsko zaprosilo obvestilo šele 14. novembra, vest o tem pa so nato na spletnih straneh SŠK objavili 21. novembra. Iz te objave je bilo mogoče razbrati le, da je bil Zrim pravnomočno obsojen, da do izteka kazni civilnega sodišča velja tudi cerkvena kazen in da so zoper odločitev sodišča možna le še izredna pravna sredstva. Ali jih je Zrim vložil, kje zdaj biva, kakšne naloge bo lahko opravljal po izteku kazni in kje, ni pisalo. Navedena ni bila niti višina izrečene zaporne kazni. Transparentnost, ki jo Rim pod papežem Frančiškom vztrajno zahteva, ostaja torej za zdaj cilj na papirju.
