Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo že pred tednom dni vprašali, koliko živil, sladoleda, jogurtov in drugih, je bilo doslej predmet umika/odpoklica zaradi etilenoksida (EtO), koliko jih je bilo uničenih in koliko so jih potrošniki zaužili. Včeraj so nam odgovorili, da bi za takšno zbiranje podatkov glede na množičnost odpoklicev potrebovali daljše časovno obdobje. »Informacije o tem vodimo na ravni posameznih izvajalcev dejavnosti, poleg tega se ti podatki glede na dejstvo, da nekateri inšpekcijski postopki še potekajo, dnevno spreminjajo,« so se izgovorili. Toda uprava, ki je prva varuhinja varne hrane v državi, bi morala za vsak izdelek vedeti, ali je bil umaknjen ali smo ga Slovenci že pojedli, in če smo ga, za kakšne količine gre.
E 410 v 80 odstotkih predpakiranih sladoledov
Ker je EtO rakotvorna genotoksična snov, za katero še ni na voljo zadostnih toksikoloških podatkov po zaužitju, njegova uporaba pri pridelavi hrane v EU v nasprotju z nekaterimi državami zunaj Unije ni dovoljena. Ta prepoved ponekod velja že trideset let. Toda ker evropska živilska industrija surovine za svoje izdelke uvaža iz tretjih držav, je z njimi uvozila tudi rakotvorni etilen oksid, ki so ga najprej odkrili v semenih indijskega sezama in začimbah, zdaj tudi v semenih rožičevca, ki jih uporabljajo za izdelavo aditiva za živila E 410 (gumi rožičevca). Na zahtevo evropske komisije so tako predmet umika s trga vsa živila, ki vsebujejo sporni E 410.
»V tem primeru so proizvajalci uporabljali aditiv, za katerega niso vedeli, da je onesnažen z etilen oksidom. Uporabili so dovoljeni aditiv za živila, ki je ustrezal zahtevanim specifikacijam, vendar so prisotnost problematične snovi v tem primeru odkrili šele naknadno,« so pojasnili na Inštitutu za nutricionistiko. Njihova raziskava je pokazala, da je bil leta 2020 gumi rožičevca v Sloveniji prisoten v kar 80 odstotkih predpakiranih sladoledov v prosti prodaji, ni pa možno ugotoviti, v kakšne obsegu je bil onesnažen z EtO. Gumi rožičevca je bil sicer pogost tudi v različnih zmeseh piva, v brezalkoholnih pijačah in radlerjih ter v rastlinskih nadomestkih smetane, jogurtov, sira in mleka.
Sladoledna industrija je majhna igralka v svetovni težavi
Med tistimi, ki so morali odpoklicati del svojih izdelkov, je tudi ajdovski proizvajalcev sladoledov Incom. To podjetje je na svoji spletni strani objavilo oceno tveganja za etilenoksid v sladoledu. Pripravilo jo je Evropsko združenje proizvajalcev sladoleda, ki ni pooblaščena ustanova za tovrstne ocene. Med drugim so izpostavili, da sladoled zaradi nizke vsebnosti stabilizatorja ne predstavlja tveganja za potrošnika. Toda njihova ocena tveganja ne upošteva izpostavljenosti etilen oksidu po drugih živilih. Iz evropskega sistema hitrega obveščanja RASFF je namreč razvidno, da so z etilen oksidom oziroma njegovim metabolitom 2-kloroetanolom poleg aditiva E410 onesnaženi tudi sezam, zelišča, začimbe, kava, prehranska dopolnila in tudi drugi aditivi. Farmacevt Matej Dobravc Verbič iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo ljubljanskega kliničnega centra nas je opozoril, da je bilo v tujini več poročil o prisotnosti etilenoksida tudi pri E412 (guar gumi).
Vodstvo podjetja Incom smo med drugim vprašali, koliko sladoleda so zaradi EtO umaknili s trga in koliko so ga uničili, ali so ljudje po njihovem dovolj poučeni o morebitnih nevarnostih, so takšni množični umiki živil, kot se zdaj dogajajo, nujni in potrebni… »Sladoledna industrija je tako majhna igralka v tej svetovni težavi, da ni omembe vredno, po drugi strani se ta isti stabilizator uporablja v drugih industrijah v veliko večjih koncentracijah kot pri nas in tam iščite pojasnila. Prosili bi, da našega podjetja ne omenjate več v zvezi s tem, saj smo svojo odgovornost do potrošnikov več kot jasno pokazali in uredili potrebno,« nam je odgovoril direktor Boštjan Jerončič.
Sporne izdelke zaklenejo v kletke
Podobna vprašanja smo postavili tudi podjetju E.Leclerc, ki je doslej v Sloveniji objavil daleč najdaljši seznam odpoklicev sladoledov, jogurtov in drugih izdelkov. Tudi oni so se izognili odgovoru na vprašanje, koliko izdelkov so umaknili s trga zaradi EtO in koliko so jih uničili.
»Smo največja trgovina na slovenskem trgu z največjo in najširšo ponudbo izdelkov. V našem trgovskem centru je postopek odpoklica izdelkov standardiziran. Takoj po prejemu obvestila proizvajalca oziroma dobavitelja sporni izdelek umaknemo in zablokiramo za prodajo, tako da ga stranka ne more več kupiti, tudi če je v trenutku odpoklica v trgovini in ima izdelek v nakupovalni košari. Izdelek odnesemo v posebno, za to namenjeno kletko, kjer ga zaklenemo in s tem preprečimo dostop do njega in možnost, da bi se ponovno znašel na prodajnih policah. Na oddelku za nadzor kakovosti pripravimo ustrezno dokumentacijo (preverimo serijske številke, zalogo, dobavnice…) in zapisnik. Obvestilo za kupce izpostavimo na oddelku, kjer se je izdelek prodajal, in na informacijah. Obvestilo o odpoklicu objavimo tudi na naši spletni strani in ga posredujemo pristojnim ustanovam,« so nam pojasnili v E.Leclercu.
NIJZ: Ni varne meje za izpostavljenost etilen oksidu
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (uprava) je pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) naročila oceno tveganja za sladolede, ki jim je dodan aditiv za živila E 410 (gumi iz zrn rožičevca), v katerem so odkrili vsebnost etilenoksida. Po navedbah NIJZ je EtO genotoksična rakotvorna snov. »To pomeni, da za potrošnike ni mogoče postaviti varne meje izpostavljenosti, zato se je treba ostankom EtO in njegovim metabolitom v živilih izogibati v največji možni meri,« med drugim piše v oceni tveganja, ki so jo pripravili na NIJZ.
Dodali so, da so analize živil z možno prisotnostjo etilen oksida pokazale, da se EtO v vzorcih pretvori v metabolit 2-kloroetanol, ki ga v EU ocenjujejo skupaj z izvorno substanco etilen oksidom. »Maksimalna dovoljena vrednost ostanka 0,1 mg/kg v aditivu za živila E 410 tako predstavlja analizno mejo določanja za vsoto etilen oksida in 2-kloroetanola, izraženo kot etilenoksid. Čeprav za 2-kloroetanol ni veliko toksikoloških podatkov, so študije na živalih pokazale na mutageni potencial substance, zaradi pomanjkanja podatkov tudi ni mogoče izključiti rakotvornega značaja in je zato s stališča varovanja zdravja potrošnikov primerno, da se substanci ocenjujeta skupaj, kot vsota, dokler ne bo dostopnih novejših podatkov,« navajajo na NIJZ.
Opozorili so tudi, da zadnja dogajanja in poročila v evropskem sistemu hitrega obveščanja RASFF o prisotnosti etilenoksida tudi v aditivu iz guar gume in posledično v več drugih kategorijah živil, kot so mlečni izdelki, sadni pripravki, začimbne mešanice, kažejo na široko onesnaženost živil z etilenoksidom. »Zato ni več mogoče predvidevati, da bi bil potrošnik izpostavljen le prek omejenih kategorij živil, na primer sladoleda. Z dnevno prehrano lahko etilen oksid in njegov metabolit vnese prek različnih kategorij živil,« je v svoji oceni tveganja poudaril NIJZ in sklenil: »Zaradi genotoksične narave etilenoksida in njegovega metabolita 2-kloroetanola izpostavljenost prek aditiva za živila predstavlja potencialno tveganje za zdravje ljudi. Trženje živil s sestavinami, onesnaženimi z merljivo koncentracijo etilen oksida in njegovega metabolita, zato ni sprejemljivo.«
