Na superreferendumski dan bomo na enem izmed posvetovalnih referendumov v nedeljo odločali tudi o tem, ali naj imajo na lokalnih volitvah pravico glasovati državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Pot do tega odločanja je označena s številnimi ustavno spornimi dejanji in politično samovoljo koalicijske večine ob asistenci kvaziopozicijske Resnice. Ne le da je bila v spornih okoliščinah brez ustreznih pojasnil in javne razprave sprejeta že sama novela zakona o lokalnih volitvah, ki je odvzela volilno pravico tujcem tretjih držav, sporen je tudi razpis posvetovalnega referenduma – predlagatelji bi se namreč z državljani posvetovali o nečem, o čemer so že odločili. Nad referendumom za nameček visita dve pobudi za oceno ustavnosti novele.
Prvo pobudo je septembra vložila opozicija, drugo pa pred dnevi Norvežan Christian Moe, ki že več kot 20 let živi v Ljubljani. Pravna mreža za varstvo demokracije je podprla njegovo pobudo za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele zakona o lokalnih volitvah. Izpodbijana člena po njihovi oceni kršita načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico. Čeprav je ustavno sodišče v povezani zadevi že zavrnilo predlog skupine opozicijskih poslancev DZ za začasno zadržanje, ustavnemu sodišču v pravni mreži predlagajo ponovno odločanje o začasnem zadržanju izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo zadeve. »Če je mogoče tujcem tako hitro in arbitrarno odvzeti osnovno politično pravico, ki jo imamo skoraj četrt stoletja, potem se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za pravice drugih in kdo bo naslednji,« meni Moe.
Poseg v pravico brez pojasnil
Zaradi sočasnih več postopkov na mizi ustavnih sodnikov, dosedanjega dogajanja okoli referendumov in hitenja koalicije, ki bi lahko veljavnost sprememb zakona zamaknila na prihodnje lokalne volitve, je v javnosti kar nekaj zmede tako glede tekočih postopkov kot samega zakona, kar je voda na mlin političnemu populizmu, ki prevladuje v dosedanji kampanji. Da bi razumeli, o čem bomo glasovali konec tedna in v kakšnih okoliščinah prihaja do odločanja na referendumu, ki sicer ni zavezujoč pravno, zavezuje pa politično, je treba torej dogajanje pogledati pobližje in od samega začetka. V SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter Resnici so namreč že maja vložili predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, po katerem tujci rezidenti iz tretjih držav na lokalnih volitvah ne bi imeli več volilne pravice. Pri tem so predlagali, da bi spremembe veljale že na prvih lokalnih volitvah po uveljavitvi zakona, ob tem pa predlagali sprejem novele po skrajšanem postopku, saj da gre za manjšo spremembo veljavnega zakona.
Ta navidezni manjši poseg, kot pravilno ugotavlja tudi omenjeni Norvežan, sicer pomeni poseg v temeljno politično človekovo pravico, predlagatelji pa so z glasovi Logarjevih Demokratov svojo voljo uzakonili sredi junija, torej manj kot pol leta pred novembrskimi volitvami. Pri tem za predlagano rešitev niso navedli nobenih tehtnih razlogov, kar je v mnenju k predlogu zakona opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ta je sicer še ugotovila, da gre za ustavnopravno sporen ukrep, ki nedopustno arbitrarno znižuje doseženo raven splošnosti volilne pravice. Tujci iz tretjih držav imajo namreč pravico voliti od leta 2002, ko je bila ta pravica tedaj utemeljena z naslednjo obrazložitvijo: »Medtem ko nas k zagotovitvi volilne pravice državljanom EU zavezuje direktiva, je vprašanje dodelitve volilne pravice tudi drugim tujcem stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov oziroma politične presoje. Večina držav članic Evropske unije daje volilno pravico na lokalnih volitvah vsem tujcem, ki z zakonom določen čas prebivajo v tej državi.«
To, da je predlog v nasprotju z evropskimi smernicami, konkretno v nasprotju z ratificirano Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, so pred meseci poudarili tudi v SD: »In zdaj bomo po 24 letih prekinili dobro prakso, brez kakršnega koli razumnega razloga. Gre za nevaren poskus, da se z nacionalizmom in omejevanjem volilne pravice podredi urbana središča, kjer določene stranke ne prodrejo.« Temeljna ideja je skratka, da državljan, ki se preseli v drugo državo članico, ni »politično izključen«. Če nekdo živi, dela in plačuje davke v občini, kjer živi, naj ima tudi vpliv na lokalne odločitve. Lokalne volitve namreč niso vezane na državljanstvo v klasičnem nacionalnem smislu, ampak na stalno življenje v skupnosti.
Novele v luči hitenja in nazadovanja pri pravicah tujcev sicer ni kritizirala le opozicija, temveč tudi varuhinja človekovih pravic, zagovornik načela enakosti, pravna stroka in nekatere nevladne organizacije. Odklonilno stališče so podala tudi združenja občin, ki so opozorila predvsem na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami brez široke razprave. Na to so opozorili tudi parlamentarni pravniki, ki so v mnenju zapisali, da je pri odvzemu aktivne volilne pravice treba ustrezno upoštevati spremembe v okviru evidence volilne pravice, ki je podlaga za pripravo volilnih imenikov. Povedano enostavneje: volilni organi in njihovi udeleženci morajo imeti dovolj časa za ustrezno pripravo na volitve. Pri tem spomnimo, da je bilo v razpravi okoli uvedbe preferenčnega glasu v prejšnjem mandatu od nekaterih strank desnice, tudi NSi, slišati sklicevanje na načelo, da ne gre spreminjati volilnih pravil tik pred volitvami. Pa čeprav je bilo predvideno, da uvedba prednostnega glasu ne bi veljala že na letošnjih volitvah.
Najprej sprememba zakona, nato referendum
V zvezi z novelo zakona (ZLV-M) je bila za nameček v juniju, teden dni po sprejetju zakona, v luči naštetih pomislekov vložena pobuda za naknadni zakonodajni referendum. Takšna pobuda zadrži veljavnost novele, zaradi česar je v vmesnem času veljal stari zakon. Zbiranje 40.000 podpisov volilcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma bi se moralo začeti 1. septembra, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov predlagatelji nazadnje od pobude odstopili, zaradi česar je znova začel veljati zakon aktualne koalicije. Že pred tem pa je koalicija skupaj z glasovi Resnice konec avgusta razpisala še posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev, ki je poleg očitnih političnih pomislekov, kot že omenjeno, tudi pravno sporen.
Ne le da koalicija pred sprejemom spornih sprememb volilne zakonodaje ni omogočila širše javne in strokovne razprave, od državljanov zdaj želi slišati mnenje o nečem, o čemer je že odločila. Kar je v očitnem nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma, ki je po naravi stvari lahko le predhoden, saj volilci vnaprej izrazijo svojo voljo oziroma stališče do določenega vprašanja. V skladu s parlamentarno prakso bi se moral zato postopek sprejemanja predloga zakona v primeru posvetovalnega referenduma prekiniti do zaključka referendumskega postopka. Ne le da je torej ustavno sporen že sam odvzem volilne pravice tujcem tretjih držav, ampak je z vidika referendumske zakonodaje sporen tudi sam razpis posvetovalnega referenduma. Se pa po drugi strani referendum sklada z željami koalicije, ki na tak način s čustveno nabitimi vprašanji o tujcih, RTV-prispevku in socialni pomoči pred nedeljo mobilizira svoje volilno telo. V nedeljo bomo namreč odločali tudi o usodi sporne koalicijske novele o parlamentarni preiskavi. Ta referendum bo pravno zavezujoč.