Odločitev o spremembi programa je vlada potrdila na regijski seji v Podravju, pomemben del usklajevanj pa je potekal tudi na zasedanju odbora za spremljanje programa, ki se je sestal na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Po navedbah ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je osnovni cilj spremembe optimizacija porabe razpoložljivih sredstev in pospešitev črpanja predvsem v letu 2026, ko so predvideni tudi strožji finančni mejniki.
Krepitev konkurenčnosti in tehnološke suverenosti
V okviru spremembe programa bo 53,5 milijona evrov namenjenih krepitvi konkurenčnosti in podpori strateškim tehnologijam v skladu s cilji evropske platforme STEP (Strategic Technologies for Europe Platform). Od tega bo 30 milijonov evrov namenjenih javnemu razpisu za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, 23,5 milijona evrov pa nadgradnji superračunalniške infrastrukture z vzpostavitvijo superračunalnika HPC 2. Vlada želi s tem okrepiti tehnološko suverenost države ter povečati inovacijski potencial gospodarstva in raziskovalnega sektorja.
Energetski prehod in energetska varnost
Za energetski prehod in zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo je v spremenjenem programu predvidenih 57,7 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena čezmejnim energetskim povezavam, posodobitvi prenosnega in distribucijskega omrežja, razvoju sistemov za shranjevanje energije ter vzpostavitvi in širitvi polnilne infrastrukture za alternativna goriva. Del naložb bo usmerjen tudi v zaščito kritične energetske infrastrukture, kar je v luči aktualnih razmer ena izmed prednostnih nalog države.
Obramba, varnost in infrastruktura z dvojno rabo
Pomemben del spremembe programa je namenjen obrambi in varnosti. Skupno bo za razvoj odporne infrastrukture z dvojno rabo, torej za civilne in obrambne namene, namenjenih 81,4 milijona evrov. Največji delež, kar 46 milijonov evrov, bo usmerjen v krepitev zdravstvene infrastrukture, predvsem v naložbe v regijske bolnišnice. Predvidene so tudi naložbe v vzgojno-izobraževalno infrastrukturo ter gradnja nacionalnega centra za zaščito in reševanje ob naravnih nesrečah, večjih izrednih dogodkih in drugih kriznih razmerah.
Dostopna in trajnostna stanovanja
Spremenjeni program daje poseben poudarek reševanju stanovanjske problematike. Za zagotavljanje cenovno dostopnih in trajnostnih javnih najemnih ter oskrbovanih stanovanj bo namenjenih 41,9 milijona evrov. Javni razpis bo izvedlo ministrstvo za solidarno prihodnost, sredstva pa bodo namenjena tako gradnji kot nakupu stanovanj v skoraj ničenergijskih stavbah, ki že imajo pridobljena ustrezna dovoljenja. Cilj ukrepa je povečati dostopnost stanovanj za različne ciljne skupine in okrepiti vlogo javnega najemnega sektorja.
Strateški projekti in podpora regijam
V okviru spremembe programa je kot nova operacija strateškega pomena v vzhodni kohezijski regiji vključen projekt obnove Centra Rotovž v Mariboru. Projekt, vreden 18 milijonov evrov evropskih sredstev, bo celovito rešil prostorsko, funkcionalno in razvojno problematiko treh osrednjih kulturnih institucij – Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina.
»Današnja potrditev sprememb tukaj v Mariboru nosi močno sporočilo. Kohezijska politika mora delovati na terenu, med ljudmi. Veseli me, da smo v program kot strateški projekt umestili obnovo Centra Rotovž, ki bo postal kulturno srce vzhodne kohezijske regije. To je dokaz, da vlada resno misli s skladnim regionalnim razvojem. Z vlaganji v stanovanja, varnost in gospodarstvo gradimo trdne temelje za prihodnost vseh naših regij,« je v izjavi za medije ob robu ogleda gradbišča projekta Centra Rotovž poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek.
Posebna pozornost je namenjena tudi premogovnim regijam. V okviru sklada za pravični prehod sta dodana dva nova ukrepa: v savinjsko-šaleški regiji bo pet milijonov evrov namenjenih odkupu oziroma prenosu stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, v Zasavju pa 1,5 milijona evrov za vzdrževanje in prenovo stanovanjskih enot.
Sistemske ugodnosti in nadaljnji koraki
Sprememba programa prinaša tudi več sistemskih ugodnosti, med njimi podaljšanje obdobja upravičenosti izdatkov do 31. decembra 2030 ter možnost zvišanja stopnje sofinanciranja EU za določene nove cilje za do 10 odstotnih točk, največ do 100 odstotkov. Ob pravočasni oddaji spremembe programa bo Slovenija upravičena tudi do dodatnih predplačil, kar bo olajšalo financiranje projektov in znižalo pritisk na državni proračun.
»Potrjena sprememba programa ni zgolj tehnična prilagoditev, temveč strateški manever, s katerim povečujemo učinkovitost izvajanja kohezijske politike v drugi polovici finančne perspektive,« je po zaključku seje odbora poudaril državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc.
Zasedanja se je udeležil Andreas von Busch iz evropske komisije. »Izvajanje programa 2021–2027 se je v Sloveniji pospešilo in ta pozitivni zagon je ključnega pomena, ko vstopamo globlje v trenutno programsko obdobje. Pomembno je ohraniti ta tempo – ne le za zagotovitev hitrega izvajanja, temveč tudi za maksimiranje učinka naložb na terenu,« so ga povzeli v sporočilu za javnost.
Kot je še dodal, pozdravljajo proaktiven pristop Slovenije pri pripravi spremembe in prepoznavanju področij, kjer lahko prioritete vmesnega pregleda – kot je podpora strateškim tehnologijam in konkurenčnosti, energetski prehod ali spretnosti – prinesejo dodano vrednost. »Danes moramo zagotoviti, da spremenjeni program prinaša oprijemljive rezultate in krepi vrednost kohezijske politike za vse državljane, ne glede na to, kje živijo,« je sklenil von Busch.