»Zadnjih enajst let je tudi najtoplejših enajst let od leta 1850, pri čemer so zadnja tri leta precej izstopajoča,« je povedal Gregor Vertačnik, klimatolog na Arsu. V preteklem letu so namreč zabeležili, da je bila povprečna globalna temperatura pri tleh skoraj 15 stopinj Celzija, kar je 0,13 stopinje manj od rekorda.
»Tudi če zmanjšamo izpust toplogrednih plinov oziroma jih spravimo na nič, bo še zelo dolgo časa povišana temperatura ozračja. Vsaj nekaj tisočletij,« je poudaril Vertačnik. Po njegovih besedah se skoraj vsa pretežna toplota zaradi globalnega segrevanja skladišči v oceanih, zlasti do globine 2000 metrov. »Lani je bila verjetno rekordna uskladiščena toplota – okoli 23 zetadžulov – kar je okoli 34-krat več od celotne letne porabe energije človeštva,« je izpostavil klimatolog. Ta toplota bi, ko bi se nehalo globalno segrevanje v ozračju, še dolgo povzročala povišano temperaturo na Zemlji.
Globalno gledano so bili vsi meseci v letu med najtoplejšimi, rekordno toplo leto je bilo tudi na območju Antarktike kot celote. V svetu je bil rekordno topel mesec januar, v Evropi pa marec. Takrat so namreč izmerili temperature 2,41 stopinje Celzija nad povprečjem, glede na povprečno primerjalno obdobje, torej med letoma 1991 in 2020. Rekordno hladnih razmer niso zabeležili.
Najtoplejši junij pri nas
»Leto po padavinah in sončnem vremenu ni bilo posebej izstopajoče. Zagotovo nam bo ostalo v spominu po izraziti junijski vročini in suši, poletnem in jesenskem neurju, brez izrazitega mraza ali obilnega snega po nižinah,« je značilnosti leta za Slovenijo povzela Katja Kozjek Mihelec, klimatologinja na Arsu. V primerjavi s povprečjem primerjalnega obdobja so beležili odklon 1,1 stopinje Celzija.
Medtem ko se je leto 2025 v Evropi zabeležilo kot drugo ali tretje najtoplejše leto, se je v Sloveniji uvrstilo na četrto mesto. »Večina mesecev je bila toplejša od povprečja z izjemo maja, oktobra in novembra.« Kot nadpovprečno so navedli tudi količino osončenosti.
Poletje 2025 je bilo šesto najtoplejše od leta 1950. Pri tem je najbolj izstopal junij, in sicer s 3,6 stopinje Celzija odklonom od povprečja. »To je bil najtoplejši junij v Sloveniji, odkar se opravljajo meritve,« je povedala klimatologinja. V Dobličah pri Črnomlju so 26. junija izmerili rekordno temperaturo za junij pri nas, in sicer 38,4 stopinje Celzija. Junij je bil med drugim najtoplejši mesec v letu, kar se zgodi redko. »Običajno je na tretjem mestu, torej za julijem in avgustom,« je pojasnila Katja Kozjek Mihelec. Mesec so med drugim spremljala izrazito suha tla.
Izrazite temperature so izmerili tudi v januarju, ki je imel dve zelo topli obdobji, in sicer ob začetku in koncu meseca. Kot najtoplejši dan v mesecu so izpostavili 28. januar, ko so v Cerkljah ob Krki izmerili 19,1 stopinje Celzija.
Snežna odeja je bila skromna
Spomladi niso zabeležili hujših neurij, kot največjo točo v letu 2025 so navedli debelo točo na Goričkem, 3. junija. Neurja z nalivi in močnimi sunki vetra so zaznali junija, v zadnjih tednih julija, začetku avgusta in od konca avgusta do sredine septembra. Sneg je bil po navedbah klimatologinje zelo skromen, in sicer vse do sredogorja, v visokogorju pa je bil bližje običajnim vrednostim.
Vodnatost ni veliko odstopala od primerjalnega obdobja. »Najbolj so bile reke vodnate marca, nadpovprečno vodnate so bile januarja, najmanj vodnata pa sta bila junij in december,« je naštela Maja Koprivšek, hidrologinja na Arsu. Kot je navedla, so bila odstopanja v preteklih letih precej večja v pozitivno ali negativno smer.