Najdaljša med povprečnimi čakalnimi dobami za prve preglede pri stopnji zelo hitro znaša 156 dni. Tako dolgo otroci čakajo na prve revmatološke preglede, je razvidno iz podatkov, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Skoraj enaka je povprečna čakalna doba za prve dermatološke preglede, sledi 129 dni čakanja na zelo hiter nevrološki pregled. Ta stopnja nujnosti je predvidena za paciente s tako resnim zdravstvenim stanjem, da zahteva obravnavo prej kot v 30 dneh od uvrstitve na čakalni seznam.
Na ministrstvu za zdravje so nam potrdili, da načrtujejo spremembe pri spodbujanju prvih pregledov. Uvesti jih nameravajo z uredbo, s katero vlada določa vsakoletne okvire javnega zdravstva in nadomešča nekdanji splošni dogovor med akterji. Podrobnosti o njeni vsebini za zdaj niso znane, je pa ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel minuli teden na seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izpostavila napake na čakalnih seznamih. Preglednejše razpoložljive termine si obeta od sprememb pri naročanju po elektronski poti.
Po kriterije napotovanja
Na ZZZS pričakujejo večjo aktivnost razširjenih strokovnih kolegijev – gre za najvišje organe posameznih strok – pri oblikovanju kriterijev za napotovanje pacientov na sekundarno raven. Že večkrat se je izkazalo, da samo s plačevanjem vedno večjega števila storitev čakalnih dob ni možno obvladati, so poudarili na ZZZS. »To velja tako za preglede in posege kakor tudi za diagnostiko,« so dodali. Kot primer dobre prakse so izpostavili smernice za opredelitve stopenj nujnosti za napotitev v kardiološko ambulanto oziroma na ultrazvok srca, ki so vključene v lansko uredbo.
Boljše obvladovanje čakalnih dob je mogoče po oceni ZZZS zagotoviti tudi s kliničnimi smernicami in kazalniki kakovosti. To področje je naloga novoustanovljene Javne agencije za kakovost v zdravstvu, so spomnili. »Na podlagi opredeljenih kazalnikov kakovosti in indikacij bi lahko opredelili in ocenili tudi obseg nepotrebnih storitev zaradi neustrezne kakovosti ali neupoštevanja indikacij za napotovanje,« pričakujejo. Primerjalne analize v tujini kažejo, da je v zdravstvu okoli petina vseh izdatkov povezanih z nepotrebnimi storitvami, so dodali. Spremembe je možno doseči zgolj s sodelovanjem in v dialogu z medicinsko stroko, menijo na ZZZS. Ocenjujejo tudi, da bo za to potrebna tehnična podpora v sistemu eNaročanje, saj se smernice v medicini hitro spreminjajo.
Tajnikar: težava – in rešitev – je pri “vratarju”
»Če je prepustnost med ravnmi zdravstva prevelika in so vrata preveč odprta, se čakalne dobe ne skrajšujejo,« je opozoril ekonomist Maks Tajnikar. V Sloveniji so v vlogi »vratarja«, ki tehta o napotitvah, osebni zdravniki, je spomnil. Težava nastane, če so bolniki na sekundarno raven napoteni tudi takrat, ko bi lahko njihovo obravnavo zaokrožili že v osnovnem zdravstvu, je izpostavil. Prav tako v primerih, ko pregledi v ambulantah družinske medicine niso dovolj dostopni. Bolniki, ki ne morejo k osebnemu zdravniku, se verjetneje odpravijo na urgenco, ugotavlja sogovornik, nekateri pa za storitve plačujejo iz svojega žepa. To nenazadnje vpliva tudi na zmogljivosti na sekundarni ravni. V dermatologiji so, potem ko so se mnogi specialisti preusmerili k samoplačniškim storitvam, pregledi v javnem zdravstvu na primer slabše dostopni, je ponazoril. Na težavo je mogoče odgovoriti z delitvijo stroškov, kot ga poznajo v tujini, ugotavlja Tajnikar. Izvajalci v osnovnem zdravstvu bi v tem primeru delno pokrili stroške, ki nastajajo na račun napotitev, je pojasnil.