Po mnenju predsednika vlade je to sodišče zgolj prepisalo tisto, kar so v Sloveniji trdili odvetniki izbrisanih. Izbrisa na etnični podlagi ni bilo, je dodal Janša in pojasnil, da je bilo takrat, leta 1992, treba opraviti veliko administrativnih zadev, in možno je, da je prišlo do napak. Zdaj iz poslanskih klopi na zatožno klop zaradi izbrisanih postavljati celo Slovenijo pa je, tako Janša, že preveč. O izbrisanih se je začelo govoriti dve leti kasneje, leta 1994, ko so izbrisani po daytonskih sporazumih spoznali, da bo življenje v Sloveniji bistveno boljše in da bodo pokojnine desetkrat višje kot na ozemlju prejšnje Jugoslavije.

Kaj govorijo tisti, ki jim nič ne manjka

A zdaj je, kar je, sodba je dokončna in treba jo je izvršiti, ko gre za 120.000 evrov odškodnin. V delu, ko evropsko sodišče zahteva nekakšen program za popravo krivic, bo treba vzpostaviti sistem ločevanja med upravičeno in neupravičeno izbrisanimi in sistem, da bodo odmerjene sorazmerne odškodnine, kot jih je država doslej izplačala drugim. Pri tem bo treba določiti prioritete o odškodninah, še pravi Janša, kajti na izplačilo odškodnin zaradi gmotnega oškodovanja v 2. svetovni vojni čakajo cele generacije.

Premier je ob tem še pojasnil, da je pol milijona dolarjev obljubljene pomoči za afganistanske varnostne sile najmanjši prispevek, ki so ga za to dale članice Nata in tudi nečlanice. Celo bolj revne so prispevale več. S tem je odgovoril tudi poslanki Barbari Žgajner Tavš (PS), ki ga je spraševala, ali ima prednost Afganistan ali upokojenci in mlade družine, ki jih je prizadel zakon za uravnoteženje javnih financ. Vlada upokojencem, ko jim je znižala pokojnine, ni naredila krivice, je Janša zavrnil Žgajnerjevo in dodal, da o tem govorijo tisti, ki jim nič ne manjka, medtem ko revni v glavnem razumejo, da je treba zategniti pas. Je pa Janša v zvezi s posledicami omenjenega zakona, pri čemer ni pozabil poudariti, da je bil sicer usklajen s sindikati, priznal, da se zdaj kažejo nekateri učinki, ki jih niso predvideli. Za katere učinke gre, ni povedal, je pa napovedal, da bo vlada v parlament poslala popravke zakona.

Seveda, kriva je prejšnja vlada

Poslanec SD Janko Veber je predsedniku vlade naštel niz gradbenih in drugih podjetij, ki so v velikih težavah, in ga spraševal, kaj bo vlada storila za delavce v njih. "Ne morem vam obljubiti, da bo vlada ravnala enako kot prejšnja, ki je delavcem plačevala, da so ostali zaposleni, čeprav niso delali," je na to odvrnil Janša in poslancu SD postregel s podatkom, da je v času Pahorjeve vlade delo izgubilo 100.000 ljudi, odkar je on prevzel vodenje vlade, pa se število nezaposlenih ni povečalo. Reforma trga dela, ki jo pripravljajo v smeri, da bo delovno mesto manj zaščiteno, bo pa socialna varnost odpuščenih večja, bo prispevala k temu, da bodo lažje nastajala nova delovna mesta, je ukrepe vlade pojasnjeval njen predsednik.

Na poslančevo dodatno vprašanje, zakaj vlada ni z 20 milijoni evrov pomagala Primorju, njegov propad pa bo zdaj državno blagajno stal 160 milijonov, avstrijski Strabag pa medtem veselo gradi po Sloveniji in v tujino odnaša dobičke, je premier odgovoril, da je za propad gradbenih podjetij kriva prejšnja vlada, ki ni dala denarja za gradnje. Nekatera pa so propadla zaradi špekulacij pri lastninjenju.