Poudaril je, da se nad svojim socialnim položajem ne pritožuje, pač pa ima zdaj kot zaposlen drugačno izkušnjo kot pa tedaj, ko je bil še študent. "Ko sva z mamo po očetovi smrti ostala sama, se je bilo treba znajti v precej težkem položaju, kar pa mojemu sinu zdaj ni treba," je pojasnil svojo petkovo izjavo, da "mesečno zasluži 3002 evra" in "da od svoje plače ne more preživeti meseca".

"Morda ta izjava ni bila potrebna, je pa resnična. Če je kdo razumel izjavo kot žalitev, se opravičujem," je dejal.

"Razumem študente in vse, ki imajo nizke dohodke," je poudaril. Dodal pa je, da je njega samega najbolj zbodlo, da tisti, ki so se "posmehovali moji odločitvi, da sam plačujem stroške reprezentance, zdaj z isto ostrino napadajo mojo izjavo".

Premier Pahor je v petek na konferenci o študentskih vprašanjih študentom dejal, da "mesečno zasluži 3002 evra, da od svoje plače ne more preživeti meseca in živi od tega, kar je zaslužil prej".

Pahor vidi pozitivno spremembo mentalitete v Sloveniji

Slovenija je po mnenju predsednika vlade Boruta Pahorja na točki, ko se lomi mentaliteta Slovencev, ki začenjajo videti sebe kot zmagovalce in vidijo sicer strmo pot navzgor, a so jo pripravljeni prehoditi. Prepričan je, da morajo vladajoči to moč in vizijo Slovencev spodbuditi.

Pahor je zbranim na rednem srečanju SD v ljubljanskem Mostecu ponovil, da želi vlada Slovenijo pripeljati med najbolj razvite države, saj bo samo tako mogoče blaginjo ohraniti za sedanje in prihodnje generacije. Pahor pot do tega cilja vidi v pravični razdelitvi bremen, ki so zanjo potrebna.

Prepričan je, da je Slovenija breme krize uspela razdeliti pravično in da "lahko z optimizmom gledamo naprej, kako bomo ob dvigu konkurenčnosti zagotovili trajne vzvode za razvito, močno in v svet vpeto gospodarstvo ter obenem močno socialno državo". Po Pahorjevi oceni obstajajo vsi razlogi zato, da se v Sloveniji z vero in upanjem gleda v prihodnost.

Vladi v letu in pol ni uspelo vse in ne tako hitro, kot si je želela

Pahor je priznal, da v tem letu in pol vladi ni uspelo vse in ne vse tako hitro, kakor si je želela, a v primerjavi z uspehi in neuspehi drugih držav članic EU je lahko Slovenija po njegovi presoji ponosna.

Ponovil je, da je slovenski bruto domači proizvod lani sicer strmo padel, a da gospodarstvo sedaj okreva, socialna povezanost v krizi pa je ostala. Spomnil je, da je Slovenija lani glede na 2008 za ukrepe za krepitev socialne povezanosti dala skoraj polovico več proračunskih sredstev od načrtov iz časov konjunkture, a obenem skozi druge ukrepe uspela povečati vzdržnost sistema, da se čez dve leti ne bi zrušil.

Omenil je rebalans proračuna in strukturne reforme, ki bodo boleče in kratkoročno nepriljubljene, a če želi Slovenija zagotoviti dolgoročno vzdržnost ne samo javnih financ, ampak družbe kot celote, se mora po njegovi oceni kot malo in odprto gospodarstvo prilagoditi tako, da "bomo gibki in vitki in se bomo lahko hitro odzvali na spremembe v svetu".

Predsednik vlade je še poudaril, da skupaj s strankarskimi kolegi iz vlade svoje delo opravlja z velikim veseljem, ker delajo v skupno dobro. Dokler bodo imeli ljudje občutek, da delajo v skupno dobro, bodo šli po njegovem prepričanju v korak z njimi, pa čeprav se z vsako potezo ne bodo strinjali.

Slovenija kot članica EU spremlja pogajanja Hrvaške z EU

Premier Borut Pahor je ob robu rednega srečanja SD v ljubljanskem Mostecu glede petkove izjave hrvaške premierke Jadranke Kosor poudaril, da ima Slovenija tako kot ostale članice EU pravico, da "skrbno gleda", ali Hrvaška pri posameznih pristopnih poglavjih "izpolnjuje norme za vstop", odprtost kapitalskega trga Hrvaške pa sodi v četrto poglavje.

Tukaj, kot je dodal, pa vidi "pomembne premike, zlasti z izjavo guvernerja (hrvaške centralne banke Željka) Rohatinskega". Kot ve, je namreč Rohatinski prvič napovedal, da bi Hrvaška lahko predala dokumentacijo baselski Banki za mednarodne poravnave (BIS), kar je bilo za Slovenijo vedno ključen pogoj, da se v skladu z nasledstvom reši vprašanje deviznih varčevalcev "in potem vstopa slovenskih finančnih inštitucij na hrvaški trg".

Rohatinski je namreč v četrtek napovedal, da bo hrvaška centralna banka hrvaški vladi predlagala nadaljevanje pogajanj o deviznih vlogah varčevalcev nekdanje LB pod okriljem BIS. Za to se v skladu z nasledstvenim sporazumom sicer že ves čas zavzema Slovenija, Hrvaška pa na to dolgo ni pristajala.

Slovenija in Hrvaška bosta "strli tudi ta trd oreh"

Pahor je danes še izrazil prepričanje, da bosta državi "strli tudi ta trd oreh" in dodal, da je že prej povedal, da gre za vprašanje, kjer imata obe državi še vedno formalno mnenje vsaka k sebi.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je v petek za hrvaško televizijo HTV povedala, da je zanjo "relevantno samo tisto, o čemer se pogovarjata dve vladi". Glede izjave uradnega govorca slovenskega zunanjega ministrstva Milana Balažica, da Slovenija ne bo pristala na zaprtje poglavja o konkurenci v hrvaških pristopnih pogajanjih, dokler ne bo rešeno tudi vprašanje spora glede nekdanje Ljubljanske banke in njenih varčevalcev na Hrvaškem, je še dodala, da ima informacije, da se to, kar je napovedal Balažic, ne bo zgodilo, temveč to, kot sta se dogovorila s Pahorjem.

Napovedala je tudi pogovor z Rohatinskim, potem ko je v minulih dneh podal nekatera svoja stališča glede vprašanja LB. Med drugim je dejal, da Nova Ljubljanska banka ne bo dobila dovoljenja za vstop na hrvaški trg, dokler ne bo vrnila dolgov hrvaškim varčevalcem nekdanje LB.

Pahor je sicer v nastopu na rednem srečanja SD v ljubljanskem Mostecu danes poudaril, da je minulo nedeljo na referendumu o arbitražnem sporazumu "zmagal pogum in srce velike večine slovenskih ljudi". On pa je imel to čast in privilegij, da je kot predsednik vlade v njihovem imenu, "v imenu vseh tistih, ki so se udeležili referenduma, zlasti tistih, ki so glasovali za", doživel "pravo ploho čestitk" za pogum naroda, ki je nase prevzel breme te pomembne odločitve za mir v Evropi.