Visoka vročina v kabini je lahko nevarna, saj neposredno vpliva na sposobnost varne vožnje, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v AVP. "Različne raziskave so pokazale, da daljša izpostavljenost temperaturi okoli 35 stopinj Celzija vpliva na varnost vožnje, saj se možnost napake poveča za 30 odstotkov," so utemeljili.
Poleg psihičnih sprememb, kot so agresivnost med vožnjo, razdražljivost, nepremišljena tveganja, so s povišano temperaturo povezana tudi slabša zbranost in kognitivne motnje, kot so upočasnjen reakcijski čas, slabša koncentracija, pogoste napačne presoje, so nanizali. Poveča se tudi utrujenost in zaspanost, dehidracija pa povzroča glavobol in slabost, so dodali.
Ob tem se upočasni koordinacija telesnih udov in podaljša reakcijski čas, za med 20 in 50 odstotkov, so nadaljevali. Voznik torej reagira približno tako hitro, kot če bi imel v krvi med 0,5 in 0,8 promila alkohola, so ponazorili. To po njihovih besedah pomeni, da pri avtocestni hitrosti 130 kilometrov na uro voznik reagira 0,4 sekunde počasneje in v tim času pred pritiskom na pedal zavore prevozi več kot 14 metrov. Hkrati je pritisk na zavoro manj odločen.
Pravilno hlajenje in nastavitev klimatske naprave
V tej luči je za varno in odgovorno vožnjo optimalna temperatura in z njo povezana delujoča klimatska naprava zelo pomembna. Mora biti pa ta dobro vzdrževana in voznik jo mora znati pravilno upravljati, so opozorili.
Da bo v vozilu čim prej dosežena želena temperatura - ta naj bi bila med šest in osem stopinj nižja od zunanjosti -, naj bo to vsaj v delni senci, priporočajo tudi uporabo senčnikov vsaj za vetrobransko steklo. Pred vožnjo gre avtomobil prezračiti, nato pa je treba takoj vklopiti notranje kroženje zraka. "Smer vpihovanja zračnikov naj bo vedno stran od telesa, predvsem pa od glav potnikov. Za to lahko spustite senčnik na vetrobranskem steklu, ki bo zračni tok usmeril mimo glave," so zapisali v agenciji.
Na določenih napravah se lahko takoj vklopi najbolj intenzivno delovanje. "Pri ročni napravi prilagodite intenzivnost vpihovanja in dovolj hitro znižujte moč ventilatorja. Če vozilo omogoča, si pomagajte tudi s prezračevanjem sedežev. Intenzivnost sesanja ali vpihovanja zraka naj bo zmerna. Pred ciljem pa postopno dvigujte temperaturo, saj se bo telo laže privadilo na zunanjo temperaturo," so izpostavili.
Uporaba sodobnih tehnologij in nevarnosti v pregretem avtu
Večina električnih vozil in priključnih hibridov, pa tudi nekateri hibridni modeli, imajo medtem možnost vklopa klimatske naprave pri mirujočem vozilu prek aplikacije na mobilnem telefonu. "Izkoristite ta način, pri baterijsko električnih modelih ali priključnih hibridih predvsem takrat, ko so še na polnilnici, kajti prav prve minute v pregretem avtomobilu so lahko zelo stresne," so navedli.
Opozorili so še, da se v vozilih ne sme puščati zaprtih potnikov, predvsem ne otrok ali domačih živali. "Pri temperaturi, ki lahko doseže tudi 60 in več stopinj, lahko hitro pride do toplotnega udara, posledice pa so lahko tragične," so spomnili.
Vzdrževanje klime in priprava na daljšo pot
Ob tem so se zavzeli, da se za ustrezno delovanje klimatske naprave poskrbi še pred poletjem. "Če pa zaznate, da učinek hlajenja slabi ali da ima zrak neprijeten vonj, čim prej pokličite svojega serviserja ali pa se oglasite v specializirani delavnici," svetujejo.
Ponovili so, da se je treba na daljšo pot odpraviti spočit, v primerni psihofizični kondiciji, preveriti je treba stanje pnevmatik, steklenih površin in svetil na vozilu ter tudi stanje na cestah. Pri sebi je treba imeti dovolj tekočine, so zaključili.