Eden od bolj utemeljenih očitkov sredinskim političnim strankam je njihova ideološka izpraznjenost. Blatni dol pri tem ni nikakršna izjema.
NSi se promovira kot podjetniška stranka, a ima največ povedati o kulturnobojnih temah. Primarno vezivo Gibanja Svoboda je antijanšizem, konsistentnost politike, ki bi jo človek pričakoval od največje vladne stranke, pa je še vedno prevelik izziv. Pisanje o vsej žalostni globini eksistencialne in ideološke krize socialnih demokratov pa meji že na mobing.
V odsotnosti idej centra prostor zasedejo ideje z roba političnega prostora. In tako postanejo novi center.
Ta proces smo lahko zelo jasno opazovali pred evropskimi volitvami, ko se je tako opevani zeleni dogovor bolj ali manj sesul v sončni prah. Namesto tega so se predvsem zmerne desne in deloma tudi liberalne stranke oprijele protimigrantske paranoje.
Doma pa smo še bolj eklatanten primer tega videli v koalicijski pogodbi Golobove vlade. Levici in njenemu takratnemu koordinatorju Luki Mescu je uspelo v besedilo stlačiti nadpovprečno veliko strankinih prioritet. Mnogo več, kot bi jih pričakovali glede na pičel rezultat stranke na parlamentarnih volitvah.
Glavna razloga za tak politični uspeh sta antijanšizem kot osnovni gibalec GS in ideološka izpraznjenost SD. V odsotnosti idejne konkurence je Levica brez večjih težav zapolnila prostor. Narava pač sovraži vakum. siol.net
