Predlagal bi, da si v tem obdobju vzamemo čas in prisluhnemo otroku. Odprta vprašanja brez namena obsojanja nam lahko ogromno povedo o tem, kakšen odnos je med šolskim letom otrok zgradil do videoigric, družbenih omrežij … Poleg tega se mi zdi dobro, da si vzamemo čas za aktivnosti, v katerih uživamo tako starši kot otroci. Idealno je, če se moramo zanje oboji potruditi, lahko v pripravi nanje ali pa pri sami dejavnosti.
Bitko z digitalnimi napravami, videoigrami, družabnimi omrežji je težko biti, saj se zdi, da bomo vselej izgubili. Staršem predlagam, da so najprej zgled čisto konkretno – da prek odkritega pogovora skupaj z otroki tudi sami sklenejo, da bodo oni nadzorovali uporabo naprav in ne naprava njih. Za začetek lahko skupaj z otrokom najprej na svojem telefonu pogledajo čas uporabe zaslona in nato še na otrokovem, če ga že ima. To je lahko odlično izhodišče za iskren pogovor in naša odprtost ter odkritost bosta spodbudili tudi otroka. Skupaj lahko naredimo načrt uporabe, torej določimo, kdaj in koliko časa ter tudi čas in kraj, kjer telefona ne uporabljamo. x Nedeljski dnevnik
